Ana Roš, chefinja restavracije Hiša Franko, je s svojo prvo kuharsko monografijo z naslovom "Sonce in Dež" (izvirno "Sun and Rain") obeležila pomemben mejnik v svoji izjemni karieri. Knjiga, ki je bila sprva napisana v angleščini, zdaj doživlja prvo ponatisnjeno izdajo v slovenščini, kar predstavlja priložnost za poglobljeno spoznavanje miselnosti in ustvarjalnosti ene najvidnejših osebnosti sodobne svetovne gastronomije. Razkritja iz knjige in intervjujev z Ano Roš ter sodelavko Kajo Sajovic ponujajo vpogled v edinstveno estetiko, filozofijo in osebno pot, ki stojijo za uspehom Hiše Franko, vključno z nedavnimi prestižnimi priznanji, kot sta uvrstitev na lestvico 50 najboljših restavracij na svetu in pridobitev dveh Michelinovih zvezdic.
Geneza "Sonce in Dež": Več kot le naslov
Naslov "Sonce in Dež" ni naključen, temveč izhaja iz globokega razmisleka o vplivih narave in čustev na življenje v dolini Soče. Kot pojasnjuje Ana Roš, je naslov nastal že leta 2018, preden je bila trenutna globalna situacija sploh predvidljiva. Prvotno interno naslovljena "A Girl in a Green Coat" (Dekle v Zelenem plašču), je založba Phaidon zahtevala spremembo zaradi podobnega obstoječega naslova. Ana se je tako poglobila v to, kaj najbolj vpliva na življenje v njeni dolini, in ugotovila, da sta sonce in dež ključna ne le za naravo, temveč tudi za človeška čustva, energijo in motivacijo. Ta dvojnost, ki jo ponazarja naslov, je bila še posebej zaznamovana v letu 2020, ko je bila izdaja knjige dvakrat prestavljena, kar se je izkazalo za grenko-sladko zmago v času epidemije.
Kljub temu, da sta bila uvrstitev Hiše Franko na 38. mesto lestvice The World's 50 Best Restaurants in osvojitev dveh Michelinovih zvezdic izjemna dosežka, ti nista omenjena v knjigi. Razlog je preprost: knjiga je bila dokončana in zaključena 10. septembra 2018, pred temi dogodki. Založba Phaidon, znana po svojem dolgem produkcijskem ciklu, je potrebovala leto dni za izdajo, nato pa so bili nad knjigo tako navdušeni, da so se odločili, da jo izdajo kot svojo monografijo leta, kar je pomenilo dodatno polletno zamudo.
Dvojnost kot ustvarjalna sila: Ana Roš in Kaja Sajovic
Knjiga "Sonce in Dež" je zasnovana kot preplet dveh pripovedi: osebno-intimne zgodbe Ane Roš in raziskovalno-faktografskega pristopa novinarke Kaje Sajovic, ki je specializirana za kulinariko in vino. Ta dvojnost avtoric se odraža tudi v sami knjigi, kjer se Anina iskrenost in Kajaino poglobljeno raziskovanje dopolnjujeta.
Ana Roš v knjigi razkriva svojo nenaklonjenost "conam udobja", ki jih vidi kot "ubijalke evolucije". Njena hrana je zato edinstvena in pogosto polarizirajoča - ljudje jo bodisi obožujejo ali pa jim nikakor ni všeč. "V moji hrani ni veliko kompromisov; redkokdaj sledim pravilom. A vedno poslušam kritike," zapiše v svojem knjižnem prvencu. Ta neomajna iskrenost je temelj njenega pristopa, ki sega od osebnih izkušenj, kot je izguba prvega otroka v devetem mesecu nosečnosti in boj z anoreksijo v najstniških letih, do kritične analize lastnega dela.
Kaja Sajovic je pri prevajanju knjige v slovenščino naletela na številne izzive. Čeprav je prvotno besedilo v angleščini pisala z mislijo na mednarodno občinstvo, je pri prevajanju v slovenščino želela ohraniti svojo igrivost in slog, kar pa je bilo zaradi stroge narave založbe Phaidon in kasneje Beletrine, ki sta zahtevali čim bolj dobesedne prevode, težko doseči. "Dejstvo pa je, da je izvorno besedilo v angleščini, zato pri pisanju besedila v mislih nimaš slovenskega bralca, in to je razlika," pojasnjuje Kaja. "So neke stvari, ki jih moraš tujemu občinstvu dodatno pojasnjevati in jih Slovencem ni treba." Kljub temu je Ana vztrajala, da celotno besedilo prevaja Kaja, saj je le ona lahko najbolje prenesla avtoričin slog in igrivost interpretacije.
Estetika divjine in preprostosti: Kuhinja Ane Roš
Ko je Ana Roš začela ustvarjati v dolini Soče, ni imela jasne predstave o estetiki, ki jo išče. Šele ko je nekaj časa preživela v tem okolju, se je "naužila" vonja zraka, doživela ljudi in samo dolino, je začela prepoznavati želeno estetiko. "Nekaj časa moraš biti v tej dolini in doživeti ljudi, vohati zrak, doživeti vso to dolino Soče, da vidiš, katero estetiko iščeš, potem pa najdeš neki slog, ki niti ni slog, temveč je estetika vzponov in padcev, zelenja, vonja, divjine. Pravzaprav je to estetika divjine," razlaga Ana.
Ta estetika divjine se odraža v njeni hrani, ki pogosto izhaja iz preprostih, lokalnih sestavin, a jih preoblikuje v nekaj izjemnega. Kaja Sajovic poudarja, da Anina kuhinja "ne sramuje kmečkega izročila naše države, ampak ga postavlja na svetovni oder." Primera vključujeta soško postrv, čompe s skuto, fermentirano skuto, jušno osnovo očetove salame, vampi in goveji jezik z ostrigo. "Marsikdo si ne bi upal v dveh zvezdicah, v restavraciji, v kateri meni stane 175 evrov, streči sestavin, ki jih običajno ne povezujemo z visoko kulinariko," dodaja Kaja. "Tu ni kaviarja, gor tartufov, da bi 'upravičili' ceno. Ana dokazuje, da se lahko iz povsem preprostih sestavin ustvarjajo biseri."
Med fotografijami, ki so krasile knjigo, sta Ano in Kajo najbolj navdušili dve: ena prikazuje kravje hrbte, ki sprožajo vprašanja o njihovi suhosti in sreči, druga pa je impresionistična fotografija mostu v Istri. Ana je sama priznala, da je prvi izziv vedno sama sebi in da ne pusti miru, dokler nekaj ni popolno.
Valter Kramar: Sommelier, partner in vezni člen
Pomemben člen Hiše Franko je tudi Valter Kramar, Anin partner in uveljavljen sommelier, ki degustacijske menije dopolnjuje z vrhunskimi, predvsem sonaravno pridelanimi vini. Kaja Sajovic v knjigi opiše Valterja kot ključno osebnost, ki je Ano vpeljala v svet vrhunske kulinarike. "Hiša Franko sta bila vedno Ana in Valter - drug drugemu pogosto predstavljata izziv, a ne predstavljam si Hiše Franko brez enega ali drugega," piše Kaja.
Valter je eden ključnih promotorjev naravnih vin tako v Sloveniji kot mednarodno. Njegova karizma in vloga gostitelja sta neprecenljivi, vendar Kaja opaža, da ga medijska pozornost in rigidni sistem fine dininga morda ne ženejo toliko kot Ano. Njegovi interesi so bolj usmerjeni v sire, dolge večere pri vinarjih in pivovarstvo. Valter je tisti, ki predstavlja vezni člen med Hišo Franko, kot jo poznamo danes, in njeno preteklostjo.
Prehranska dopolnila: Bližnjice s previdnostjo
Poleg kulinaričnih razmišljanj, članek ponuja tudi vpogled v svet prehranskih dopolnil. Ta so v osnovi živila, koncentrirana hranila v obliki kapsul, praškov ali tablet, kar jih lahko zaradi videza in embalaže zamenja za zdravila. Vendar je bistvena razlika med zdravilom in prehranskim dopolnilom ta, da slednjim ne moremo pripisovati lastnosti zdravljenja ali preprečevanja bolezni.
Prehranska dopolnila so lahko koristna, kadar s prehrano ne moremo zagotoviti zadostnega vnosa hranil. Uravnotežena prehrana je sicer temelj, ki zagotavlja vsa potrebna hranila, zato dopolnjevanje ni splošno priporočljivo ali potrebno. Kljub temu pa obstajajo določene skupine ljudi, ki imajo lahko od njih korist.
Primeri skupin in situacij, kjer so prehranska dopolnila lahko smiselna:
- Vegansko prehranjevanje: Ta način prehranjevanja izloča vsa živila živalskega izvora, zato se pogosto ne zaužije dovolj vitamina B12, ki ga v rastlinski hrani primanjkuje.
- Starostniki: Starejši ljudje imajo lahko povišane potrebe po določenih hranilih, ki jih s hrano težje ali v manjši meri pridobijo.
- Posamezniki z omejeno ali specifično prehrano: V primerih, ko posameznik iz zdravstvenih ali osebnih razlogov izloči določene skupine živil, lahko nastanejo pomanjkanja.
Priporočeni dnevni vnos (PDV) za kalcij na primer znaša 1.000 mg/dan za odraslo osebo. Čeprav ribe niso najboljši vir kalcija, razen če jih jemo cele (npr. sardele), so mlečni izdelki bolj dostopen vir. Če pa nekdo ne uživa mlečnih izdelkov, bi lahko razmislil o dopolnilu. Podobno je z vitaminom C; če bi nekdo zaužil le eno pomarančo, bi zaužil le 30 mg vitamina C, medtem ko bi pol paprike zadostilo potrebam. V takšnem primeru bi bilo dopolnjevanje z vitaminom C (do 100 mg) smiselno.
Pomembno je poudariti, da ni smiselno načrtovati vnosa posameznih hranil ločeno. Strokovnjaki priporočajo uravnoteženo in raznoliko prehrano, ki vključuje mlečne izdelke, meso, jajca, različne vrste zelenjave (vsaj 300 g na dan) in sadja (vsaj 200 g na dan).
Trg prehranskih dopolnil ni tako strogo reguliran kot trg zdravil, zato je ključnega pomena izbira izdelkov visoke kakovosti. Pred jemanjem kakršnih koli prehranskih dopolnil se je priporočljivo posvetovati z dietetikom, ki lahko z analizo prehranjevanja ugotovi morebitna pomanjkanja. Priporočeni dnevni vnosi (PDV) v članku temeljijo na smernicah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Izzivi nosečnosti in materinstva
Članek se dotakne tudi osebnih izkušenj v času nosečnosti, ki jih je delila oseba, ki je v 38. tednu nosečnosti. Kljub pričakovanju, da bo do takrat že držala v rokah svojega otroka, se je porod zavlekel. V tem času se je soočila z virozo, ki jo je nežno prejela od svojega sina Timona, kar je bila skrb, da bi novorojenček takoj ob rojstvu potreboval antibiotike. Na srečo sta oba okrevala.
Dodatna skrb je bila povezana z ugotovitvami na ginekološkem pregledu, kjer je bilo ugotovljeno, da je otrok po rasti in teži nekoliko pod spodnjo krivuljo (slabih 2500 gramov). Nizka teža je deloma pripisana dieti zaradi nosečniškega diabetesa, saj je avtorica pridobila le 10 kilogramov, medtem ko je pri prejšnji nosečnosti pridobila 16-17 kg. Ginekologinja je svetovala počivanje in uživanje hrane, čeprav je avtorica priznala, da ji zaradi omejenega prostora v želodcu hrana ne prija več v velikih količinah.
Počutje v zadnjem tednu nosečnosti je bilo grozovito, z nežnimi popadki, ki so postajali vse močnejši, pritiskom navzdol, pekočo bolečino v zgornjem delu trebuha ter bolečinami v hrbtu in križu. Spanec je bil težaven, saj ni več mogla spati na desnem boku, poleg tega pa so jo ponoči budili lažni popadki in pogosti obiski stranišča. Kljub temu pa je njen sin Timon pokazal veliko zanimanja za prihajajočega dojenčka, ga božal po trebuhu, klical po imenu in se že pripravljal na pomoč pri menjavi pleničk.
Takav Je Život U TADŽIKISTANU, Zemlji S Najčudnijim Običajima Na Svijetu
Obup mladih mamic in podpora
Na koncu članka se izpostavi tudi problematika mladih mamic, ki obiskujejo svetovalnice v stanju obupa. Po porodu se mnoge počutijo zmedene, v stiski, utrujene in izčrpane, prepričane, da jih nihče ne razume. Pogosto imajo sicer urejene partnerske odnose, kjer očetje aktivno sodelujejo pri skrbi za dojenčke, vendar se kljub temu soočajo z občutkom osamljenosti in izčrpanosti. Ta del poudarja pomen podpore in razumevanja v najtežjih obdobjih materinstva.
tags: #38 #teden #nosecnosti #anina #kuhinja