Novopečeni starši so naravno nagnjeni k opazovanju vsakega giba svojega dojenčka in pogosto jih skrbi vsaka najmanjša sprememba. Dojenčki proizvajajo vrsto zvokov, ki so večinoma povsem normalni. Eden takih zvokov, ki lahko vzbuja skrb, je godrnjanje. To godrnjanje pri novorojenčkih je običajno povezano s prebavo, saj se njihovi mladi organizmi privajajo na materino ali adaptirano mleko. Dojenček se lahko počuti neprijetno zaradi plinov ali pritiska v želodcu, renčanje pa je njegov način, kako se s tem spopade. Čeprav je godrnjanje normalno, lahko v redkih primerih kaže tudi na resnejše zdravstvene težave, kot je bolezen dihal.
Razumevanje pogostih vzrokov za godrnjanje pri dojenčkih
Dojenčki pri odvajanju najpogosteje godrnajo. Zaradi šibkih trebušnih mišic ne morejo izvajati zadostnega pritiska za odvajanje blata ali plinov. Posledica tega je pritisk diafragme na glasne poti, kar ustvari hrup. Dojenčki potrebujejo nekaj mesecev, da se naučijo izvajati potreben pritisk, da odvajajo blato ali pline, ne da bi pri tem proizvedli godrnjav zvok. Glavni razlog, zakaj so starši nagnjeni k skrbi, je opazovanje otrokovega naprezanja med godrnjanjem. Včasih se njihovi obrazi in glave obarvajo rdeče ali vijolično, kar je lahko skrb vzbujajoče.
Dojenčki lahko proizvajajo hropenje tudi iz drugih razlogov:
- Spanje: Spanje novorojenčkov je večinoma nemirno in moteče. Med spanjem pogosto oddajajo različne zvoke, včasih pa lahko spijo tudi ob glasnih zvokih. Smrčanje je eden glavnih zvokov, ki jih oddajajo dojenčki, poleg klokotanja, smrčanja in cviljenja. Vsi ti zvoki so normalni. Za večjo varnost otroka je priporočljivo, da ga ovijete v topla oblačila za spanje, ga položite na hrbet in vzdržujete optimalno sobno temperaturo.
- Blokada v nosu ali nosnem prehodu: Novorojenčki večinoma dihajo skozi nos, da omogočijo nemoteno hranjenje. V nosni votlini se lahko proizvede veliko sluzi, saj se njihov dihalni sistem še razvija. Sluz se lahko posuši in lahko blokira prehod, kar povzroča različne zvoke. Oskrbniki si morajo obrisati ali očistiti nos za lažji prehod zraka.
- Zaprtje: Včasih se zaradi zaprtja sliši renčanje, ki ga lahko zamenjamo s renčanjem pri prebavi.
- Pekoča zgaga (gastroezofagealni refluks): Kislinski refluks pri dojenčkih lahko povzroči hropenje, kar je posledica njihovega slabo razvitega prebavnega sistema. Kisli refluks in pljuvanje hrane pri dojenčkih sta normalna pojava, razen če ju spremlja nezmožnost pridobivanja teže, prekomerno bruhanje ali kri v blatu.
Zvok renčanja bolnega in zdravega otroka ima opazne razlike. Nenavadno je, da godrnjate pri vsakem vdihu. Grmljanje ob koncu vsakega vdiha lahko kaže na težave z dihanjem, zato se je treba posvetovati z zdravstvenim delavcem, če dojenček kaže takšne simptome. Če dojenček kaže simptome, kot so modrikast jezik ali koža, izguba teže, letargija in premori dihanja ob vnetju nosu, ima lahko težave z dihanjem. Možnosti za astmo, pljučnico, sepso ali perikarditis ali meningitis ne moremo prezreti.
Edino dejansko zdravljenje godrnjanja pri novorojenčku je, da otroku omogočimo, da se nauči odvajati blato, tako da mu med potiskanjem sprostimo anus. Nekateri zdravstveni delavci svetujejo staršem, naj stimulirajo anus svojega novorojenčka. Vključuje uporabo vatirane palčke ali analnega termometra za lažje odvajanje črevesja. To lahko otroku omogoči premikanje, vendar ima lahko določene dolgoročne posledice.
Smrčanje se običajno začne v prvih nekaj mesecih življenja in preneha samo od sebe po nekaj tednih. Vsak novorojenček je edinstven. Vse je odvisno od tega, koliko časa otrok potrebuje, da razvije sposobnost usklajevanja svojega črevesnega gibanja. Čeprav se morda sliši zastrašujoče, dojenčkovo godrnjanje običajno služi koristnemu in zdravemu namenu. Redko kaže na bolezen, če je otrok zdrav, aktiven, se zdi zadovoljen in dobi dovolj hrane. Godrnjanje traja približno nekaj tednov po rojstvu otroka. Pljuvanje mleka je posledica refluksa kisline pri dojenčku in je v večini primerov normalen pojav.
Razvoj vašega štirimesečnega dojenčka: Več kot le zvoki
Ko zboli otrok, se starši pogosto znajdemo v skrbeh, obide pa nas tudi dvom, za kaj pravzaprav gre in kako otroku pomagati. Vročina je pogosto znak prehlada, gripe, vnetja ušes ali rasti zobkov, lahko pa gre tudi za reakcijo po cepljenju. Kako lahko pomagate sami: Ni malo staršev, ki se bojijo povišane temperature pri otroku in ga ob vsaki vročini pripeljejo k zdravniku na pregled. A rahlo povišana temperatura (do 38,3 °C) navadno ni škodljiva. Če se le-ta še poviša in opazite, da se res ne počuti dobro ter zaradi tega ne more spati, jo lahko znižujete s primernimi zdravili (paracetamol od 3. meseca dalje, ibuprofen od 6. meseca dalje).
Otroci se v enem letu srečujejo s prehladom povprečno 6- do 8-krat. Kako lahko pomagate sami: Če sta prisotna visoka vročina in kašelj, lahko ponudite sredstvo za zniževanje vročine in sredstvo proti kašlju, osnovano na naravnih sestavinah. Suh zrak simptome še poslabšuje, zato v otroško sobo za čas otrokovega spanja dodajte vlažilec zraka. Če ne dobi dovolj tekočine preko dojenja ali obrokov z adaptiranim mlekom, poskrbite, da spije dovolj vode in (po 1. letu starosti) nesladkanega čaja.
Gripo povzroča zelo nalezljiv virus, zaradi katerega pogosto zboli več članov družine. Okužen dojenček bo razdražljiv in ne bo zainteresiran za igro, zmanjšan bo tudi apetit. Najprej se bo pojavilo smrkanje ali zamašen nos in kašljanje, temu pa bo sledila vročina, ki lahko traja od 3 do 7 dni. Kako lahko pomagate sami: Poskrbite za otroka na enak način kot v primeru prehlada. Čim večkrat mu ponudite vodo in opazujte, če pride do intenzivnejšega kašljanja ali problemov z dihanjem. V izogib hujšim zapletom zdravniki priporočajo cepljenje proti gripi pri otrocih.
RSV je povzročitelj okužb dihal pri otrocih, ki pri majhnih otrocih povzroča akutni bronhiolitis, pri starejših pa se kaže kot blažja okužba zgornjih dihal. Gre za zelo nalezljiv virus, ki se prenaša kapljično, širi se s kašljanjem in kihanjem ali z neposrednim stikom. Virus RSV lahko preživi več ur na predmetih, na primer na pultu ali uporabljenem robcu. Najbolj ranljivi so predvsem nedonošenčki, saj njihove dihalne poti in imunski sistem še niso popolnoma razviti. Navadno se začne kot prehlad, ki se v treh dneh razvije v intenzivnejše kašljanje in dihanje s spremljajočim sopenjem. Simptomi se izboljšajo v nekaj dneh, kašljanje pa lahko ostane še dva tedna. Kako lahko pomagate sami: Doma prižgite vlažilec zraka. Otroku tudi ponudite vodo in otroško zdravilo (Ibubel ali Calpol), če ima hud nenehni kašelj ali težave z dihanjem. Opazujte, če za dihanje uporablja dodatne mišice.
Menjavanje plenic, zlasti kadar je blato tekoče, ne spada ravno med najlepše plati starševstva, kljub temu pa tudi plenice nosijo marsikatero informacijo o zdravstvenem stanju otroka. Kako lahko pomagate sami: Diareja navadno traja od 5 do 10 dni. Glavna skrb v tem času mora biti zadostna hidracija, zato otroku čim pogosteje ponujajte tekočino. Mogoče istočasno tudi bruha? V tem primeru po bruhanju počakajte 30 minut in za tem pogosteje ponujajte manjše količine rehidracijskega napitka z elektroliti.
Prebrati otrokovo govorico telesa ni najlažje, saj se zaspani otroci pogosto dotikajo svojih ušes. A če opazite, da si otrok ušesa vleče in ima istočasno tudi zamašen nos in vročino, gre morda za vnetje ušes. K temu so predvsem nagnjeni dojenčki od 2. do 12. meseca starosti. Kako lahko pomagate sami: Nekatera vnetja ušes se pozdravijo sama od sebe, zato se zdravniki dostikrat poskušajo izogniti predpisovanju antibiotikov, razen, če ni res nujno potrebno. Kdaj poklicati zdravnika: Če sumite na okužbo. Otroka pozorno opazujte, počakajte nekaj dni in se v primeru, da se stanje ne izboljšuje, obrnite na zdravnika.
V primeru konjunktivitisa oči postanejo rdeče in zabuhle. Gre za vnetje sluznice in navadno prizadane obe očesi, včasih pa se simptomi kažejo zgolj pri enem očesu. Vzrok je lahko bakterijska ali virusna okužba. Rumen ali zelen izcedek nakazuje na bakterijsko, pomanjkanje solz ali ognojek na virusno okužbo. Ločite ju lahko tudi glede na ostale simptome, saj virusno okužbo navadno spremljajo tudi simptomi prehlada. Kako lahko pomagate sami: Virusna okužba se navadno pozdravi sama od sebe v roku enega tedna. Poskrbite, da je oko čisto - oko nežno operite z mlačno vodo. Če je okužba bakterijska, bo zdravnik predpisal kapljice z antibiotikom. Kdaj poklicati zdravnika: Takoj, ko se pojavijo prvi simptomi.
Razvojne mejniki štirimesečnega dojenčka
Vaš dojenček postaja vse bolj družaben in se začenja usmerjeno gibati, da doseže določen cilj. V tem obdobju dojenčki radi brbljajo, grulijo, se igrajo in oponašajo slišane zvoke ali videne gibe. Opazili boste nove načine poskusov, da dojenček z ljudmi komunicira, začel se bo spontano smejati, poskušal bo posnemati vaše gibe in obrazno mimiko. Vaš dojenček bo še bolje obvladal izražanje svojih potreb. Opazili boste, da bo otrokov jok drugačen glede na to, če bo hotel povedati, da je lačen, utrujen ali ga kaj boli.
Možgani vašega otroka rastejo! Že od daleč bo začel prepoznavati predmete in ljudi, ki jih pozna, odzival se bo na ljubezen in naklonjenost. Premikajoče predmete bo zdaj lahko še bolje spremljal z očmi, roke in noge bo še bolj povezano premikal, z eno roko bo že znal segati po igračah. Dojenčkovo gibanje bo napredovalo, z rokami bo znal nesti hrano v usta in se bo med ležanjem na trebuhu lahko potiskal že do komolcev. Pri držanju glave ne bo potreboval več nobene pomoči in se bo verjetno znal že prevaliti na svoj hrbet. V tem obdobju bodite pozorni, če ima vaš dojenček težave s premikanjem enega ali obeh oči v določeno smer, če se ne bo nasmihal drugim ljudem, se z rokami ne bo dotikal svojih ust, z nogami ne bo pritiskal ob trdo površino, posnemal zvokov ali ne bo mogel držati glave pokonci.
Pri štirih mesecih se začne razvijati otrokovo zaznavanje globine. Do zdaj ni mogel določiti natančnega položaja, velikosti in oblike predmetov v svoji okolici. Vendar se bo to spremenilo, ko bo osvojil spretnost binokularnega vida (sposobnost uporabe obeh oči hkrati), ki mu bo omogočila natančno sledenje premikajočim se predmetom in ljudem. Zaradi boljšega vida se mu svet okoli njega zdi bolj vabljiv.
Kaj me sedaj zanima? V tem obdobju se dojenčki zelo radi gledajo v ogledalu. Približajte mu majhno ogledalce ali pa se skupaj postavita ob večje ogledalo in opazujte njegovo reakcijo. Sedaj sicer še ne ve, da v ogledalu vidi svoj odsev, tega se bo zavedel približno pri sedmih do osmih mesecih starosti. Dojenčka pa ne bo zanimal le obraz v ogledalu; morda bo opazoval tudi obraze v knjigicah, revijah, embalaži in podobno. Poskusite ga pritegniti z mehko knjigo, v kateri bodo otroški obrazi in ki bo preživela žvečenje, slinjenje in mečkanje.
Se vašemu dojenčku iz ust cedi slina? Najverjetneje gre za izraščanje zob. Zobje več tednov izraščajo v čeljust in to otrok občuti kot neprijetno srbenje na dlesnih. Prav zato dojenčki pogosto vtikajo prste v usta in jih grizejo. Mlečne zobke lahko dobijo otroci že pri treh ali pa šele pri dvanajstih mesecih. Najpogosteje pa se to zgodi med četrtim in sedmim mesecem starosti. Tvorjenje dodatne sline je genialna zvijača narave. Ker ima otrok v ustih prste in z njimi lahko zanese vase tudi bolezenske klice, jih slina poskuša odplakniti. Srbenje lahko omilite z igračkami, ki so namenjene temu, da jih otrok grize. Prav tako pa lahko v lekarni kupite mazilo, ki nekoliko omili posledice izraščanja zob.
6-mesečni razvojni mejniki - kaj pričakovati pri 6 mesecih starosti
Prehranske potrebe in uvajanje goste hrane
Ko gre za prehranske potrebe vašega štirimesečnega dojenčka, sta še vedno ključnega pomena zlasti dve vrsti LCP maščobnih kislin - AA (omega 6) in DHA (omega 3), ki sta naravno prisotni v materinem mleku in ki zagotavljata nadaljnji razvoj možganov, oči in živčnega sistema vašega dojenčka. Čeprav vas morda ne razume, mu s pogovorom, branjem in petjem pomagate procesirati zvoke, ki se jih bo sčasoma naučil posnemati. Podobno lahko z igrami, npr. z igro vzajemnega opazovanja, izboljšate otrokovo zmožnost sledenja predmetom s pogledom. Igro začnete tako, da pritegnete pozornost svojega 4-mesečnega dojenčka, nato pa nagnite glavo in počakate, da vas posnema. Dojenček bo sedaj dlje buden, čeprav bo čez dan še vedno potreboval nekaj spanja. Vznemiri ga pogled na prsi ali stekleničko pred hranjenjem. Vedno bolj ga zanima svet okrog njega in različne igrače - predvsem tiste, ki se jih lahko dotika, jih gleda, udriha po njih ali jim prisluhne. Pohvala ima velik učinek pri učenju - kadarkoli naredi kaj novega ali domiselnega, ga pohvalite z nasmehom, in tako, da mu z zelo pozitivnim tonom glasu poveste, kako čudovit je.
Ali je dojenček že pripravljen na uvajanje goste hrane? Najbolj pogosti pogovori med mladimi mamicami se vrtijo okrog prve prave goste hrane za otroka. Kdaj mu ponuditi prvo kašico in kako jo pripraviti? Veliko mamic je zmedenih in ne vedo, kaj bi, saj jim strokovnjaki govorijo eno, izkušene mamice pa drugo. Nekateri pediatri priporočajo, da z gosto hrano pričnete pri starosti štirih mesecev, večina pa se strinja, da je bolje počakati do šestega meseca. Če želite poskusiti z gosto hrano, bodite pozorni na naslednje znake:
- Da glavico drži trdno pokonci: Res je, če otrok še ne drži samostojno glavice, mu ne smemo ponuditi pretlačene hrane. V ležečem položaju bi se mu hitro zaletelo. Gosta hrana oziroma koščki goste hrane naj počakajo, dokler otrok dobro ne sedi sam, to pa se navadno ne zgodi pred 7. mesecem.
- Potiskanje jezička iz ust: To je odličen domači preizkus, če je otroček že pripravljen na gosto hrano. Refleks potiskanja jezička iz ust je prisoten nekaj mesecev.
Dojenčki naj začnejo z gosto hrano najprej od 4. meseca dalje in najkasneje po dopolnjenem 6. mesecu. Nekateri dojenčki stari med 4. in 5. meseci, ki ne morejo več potešiti svoje lakote le z materinim mlekom ali mlečno formulo, potrebujejo za svoj zdrav razvoj že gosto hrano. Spet drugi dojenčki se lepo razvijajo le z materinim mlekom ali mlečno formulo vse do dopolnjenega 6. meseca in so šele potem pripravljeni na gosto hrano. Odločitev za začetek uvajanja goste hrane naj bo vedno glede na otrokov razvoj. Vaš dojenček po dojenju ali po steklenički ni več povsem potešen? Vaš malček že sam drži glavico pokonci in kaže interes za novo hrano ter uporabo žličke? Potem lahko začnete z uvajanjem goste hrane. Če niste povsem prepričani v to, se posvetujte z vašim pediatrom. Če vaš malček izpljune prvo žličko hrane, še ne obupajte. Požiranja se mora šele naučiti. To je razlog zakaj morate svojemu dojenčku na začetku najprej ponuditi le nekaj žličk goste hrane. Vaš dojenček mora imeti dovolj časa, da se privadi na novo obliko prehrane, na nov okus in na nove vtise.
Zakaj je gosta hrana za dojenčka tako pomembna? Le materino mleko ali mlečna formula ni več dovolj za pokrivanje vseh potreb po hranilih in energiji ob pospešeni dojenčkovi rasti. Pomembne postanejo nove faze razvoja in z gosto hrano dojenček trenira tudi ustne in obrazne mišice. Nenazadnje se bo z uvedbo goste hrane vaš dojenček srečal s pestro paleto različnih okusov, kar je pomembno za dojenčkov nadaljnji razvoj do otroštva.
Kako naj začnem z gosto hrano? Posamezne mlečne obroke čez dan bodo v prihodnjih tednih in mesecih postopoma zamenjali obroki goste hrane. Začnemo v času kosila, nadaljujemo z večerjo in kasneje s popoldanskimi malicami. Zjutraj bo vaš otrok nadaljeval z običajnim mlečnim obrokom. S HiPPom začnete z gosto hrano tako preprosto kot se le da. Prva kašica: Začnite s 4-mi do 6-imi žličkami pasirane zelenjave v času kosila (na primer s Prvim korenčkom ali Prvo bučko ali Prvim brokolijem,…), potem pa dojenčka kot običajno do konca nahranite z dojenjem ali stekleničko. Količino zelenjave vsak dan nekoliko povečajte za nekaj žličk. Bodite potrpežljivi, čeprav se vaš dojenček sprva upira zelenjavi. Poskušajte spet v naslednjih dneh. Priporočamo, da si z vašim dojenčkom vzameta ves čas, ki ga potrebujeta. Po nekaj dneh lahko izmenično dojenčku ponudite nove vrste zelenjave. Po osvojitvi zelenjave, obrok dopolnite še s krompirjem - na primer: korenček in krompir, bučka in krompir, brokoli in krompir,… Če vašemu dnevnemu ritmu bolj ustreza, lahko topel obrok uvedete tudi v času večerje. Če gre vse gladko z uvajanjem zelenjave, lahko po približno treh tednih preidete na naslednjo stopničko in ponudite sestavljen obrok. HiPP nudi zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice v veliko okusnih različicah, kot HiPP Meniji.
Nasveti za začetek z gosto hrano: Vaši lastni meniji: lahko ustvarite vaše lastne obroke, tako da kombinirate HiPP izdelke. Preprosto zmešajte HiPP riževe kosmiče s HiPP zelenjavo ali sadjem. Desert za dojenčka? Kot desert priporočamo nekaj žličk sadja, bogatega z vitaminom C.
Skrb za zdravje in dobro počutje dojenčka
Večina staršev se je kdaj pa kdaj zagotovo že soočila s težkim dihanjem svojega otroka. Morda poznate občutek, ko spremljate pospešeno, glasno dihanje, pa ne veste, kako bi ukrepali. Kdaj moramo biti pozorni in otroka odpeljati k zdravniku? Kdaj zadostuje počitek? Kako se pravilno odzvati? Na kaj vse moramo biti pozorni, smo povprašali Danijelo Lapanja Kastelic, dr. med., spec. Zanimivo je, ko pozimi, denimo, obiščete vrtec, takoj opazite, da mnogim otrokom teče iz nosa. Sicer ni videti, da bi jih težili še kakšni drugi simptomi. Včasih pa otroke pestijo tudi težave z dihali. Najpogosteje so to virusne okužbe z nahodom, kašljem, povišano telesno temperaturo, včasih tudi izcedkom iz oči. Kašelj je v bistvu obrambni refleks, s pomočjo katerega se odstranjujejo produkti vnetja, in zato ga ni treba vedno zdraviti. Dražeči kašelj in tudi izkašljevanje pogosto olajšajo vlažne inhalacije.
Jih priporočate? Inhalacije res lahko olajšajo kašelj. Otrok vdihuje soparo nad posodo s toplo vodo, pri tem pazimo, da ne pride do opeklin z vročo tekočino. Starši naj dajejo inhalacije le s fiziološko raztopino, ne pa z zelišči ali eteričnimi olji, saj ti lahko dodatno dražijo. Lahko pa si pomagamo tudi z vročo vodo v kopalnici. Še posebej pri majhnem otroku je ta možnost najbolj preprosta. Kot mama sem tudi sama že ponoči klicala na urgenco, ker je moj sin z močno povišano temperaturo hitro in glasno dihal. Takrat me je zdravnik pomiril in mi zaupal, na kaj moramo biti v takšnih situacijah pozorni. Pozorni moramo biti na znake oteženega dihanja - to je pospešeno dihanje, ugrezanje medrebrnih prostorov, dihanje s trebuhom, ugrezanje jamice pod vratom (juguluma) in slišno hropenje ali piskanje. V naštetih primerih otrok potrebuje pregled pri zdravniku, tudi ponoči v dežurni ambulanti. Pri majhnem otroku moramo biti pozorni na pretirano zaspanost, adinamičnost, bledico, zavračanje hranjenja in zmanjšano količino urina (suhe plenice).
S starostjo otroka se hitrost dihanja niža. Veča oziroma pospeši pa se ob telesni dejavnosti in povišani telesni temperaturi. Zato je zelo pomembno, da hitrost dihanja štejemo, potem ko smo otroku že znižali telesno temperaturo in ko mirno spi. Ko govorimo o normalni hitrosti dihanja pri različnih starostih otroka, mislimo na število vdihov na minuto. Merimo najlažje tako, da otroku položimo roko na prsni koš ali trebuh in preštejemo število vdihov v minuti. Normalna frekvenca dihanja je sicer za dojenčka nekje od 30 do 40, pri otroku do 12 mesecev 20 do 30, pri otrocih do 6 let od 20 do 24 in starejših otrocih od 16 do 18. Frekvenco dihanja vedno ocenjujemo v povezavi z opazovanjem napora pri dihanju.
Temperaturo znižujemo, če je ta povišana nad 38,5 °C - merjena pod pazduho. Znižujemo jo z antipiretiki, ki se dobijo tudi v prosti prodaji, v primerni dozi glede na težo otroka in v premiernih presledkih. Predvsem mu ponujamo dovolj tekočine in vlažimo prostor. Pri tem je pomembno, da temperaturo merimo v mirovanju. Dojenčku jo lahko merimo tudi v ritki, kjer pa je vsaj pol stopinje višja. Vročina je obrambni mehanizem telesa, zato je ni treba takoj zniževati. Neugodje ob vročini se pojavi, ko ta preseže 39 °C. Nevarna je otrokom, ki so podvrženi vročinskim krčem od šestega meseca do šest let. V primeru preprostega vročinskega krča so prisotni trzljaji v vseh okončinah. Otrok ob napadu zavije z očmi, lahko je moder v obraz, izgubi zavest in navidezno preneha dihati. Krči trajajo nekaj sekund do 15 minut in večinoma niso nevarni, če trajajo manj kot dve minuti, zajamejo celo telo in se ne ponovijo v naslednjih 24 urah. Zelo redko, pri enem ali dveh odstotkih, se pojavi dolgotrajni, več kot tridesetminutni vročinski krč. Otroka v primeru obolenja s povišano telesno temperaturo, ko je telesna temperatura nad 38,5 °C, začnemo ohlajati. Dajemo mu hladne napitke. Čim manj naj bo oblečen in pokrit. Okopamo ga v mlačni vodi ali ga ovijemo v vlažno brisačo. Kot rečeno, otroku v takšnem primeru damo sredstva za znižanje telesne temperature v predpisani dozi in predpisanih časovnih intervalih. V primeru vročinskega krča je poleg ohlajanja pomembno, da otroka namestimo v bočni položaj.
To je laringitis, akutna okužba dihal, pri kateri se pojavi najbolj značilen lajajoči kašelj, inspiratorni stridor oziroma glasen vdih ter hripavost. Težave so posledica vnetja grla in struktur pod glasilkami. Zaradi oblikovanosti grla pri otrocih, ki imajo normalno najožji del dihalne poti tik pod glasilkami, se pri vnetju sluznice tega dela dihalna pot zoži. Dodatno zoženje povzročijo tudi jok, dihalni napor ter otrokova prestrašenost in vznemirjenost. Laringitis je sicer največkrat blaga in samoomejena bolezen, redkeje poteka v težji obliki. Pri klasični različici se kašelj značilno umiri v treh dneh, ostale težave enem tednu. Spazmodični ali ponavljajoč se laringitis pa značilno poteka brez vročine, lahko so prisotni blagi prehladni znaki, glavna značilnost pa so epizode lajajočega kašlja, ki se lahko ponovijo v isti noči, dve do štiri noči zapored.
Oteženo dihanje je tudi eden od simptomov pljučnice. Pljučnica je okužba pljuč, ki povzroča kašelj, povišano telesno temperaturo in težave z dihanjem. To je resna bolezen, zlasti pri otrocih. Pljučnico lahko povzročijo bakterije ali virusi. Najverjetnejši vzrok za pljučnico je odvisen od otrokove starosti. Težave z dihali so seveda lahko različno hude, od prehlada do pljučnice in še marsikaj vmes. K zdravniku je nujno treba peljati dojenčka v starosti manj kot tri mesece s povišano temperaturo. Če je temperatura povišana nad 40 °C, če je otrok zmeden, se ne odziva ali ima morebiti krče. Prav tako je nujen pregled, če lajajoče kašlja in se ta kašelj ne umiri na mrazu ali ob sopari, če pogosto bruha, prav tako pa ob neutešljivem joku, ko ga ne moremo umiriti. Vsak odklon od normalnega pomeni, da je nekaj drugače. Starši najbolje poznajo svoje otroke, tako da kaj hitro ugotovijo morebitne spremembe. Najti moramo še vzroke, jih povezati in hitro nam je lahko jasno, kje je težava.
Zadnji razvojni premiki in pomisleki staršev
Razvoj vašega štirimesečnega dojenčka je izjemen, a v naslednjih dveh mesecih boste lahko opazili še veliko več. Čeprav vas morda mika, da bi dojenčkovo vedno večjo lakoto potešili s prvim okušanjem kašaste hrane, ne pozabite, da Ministrstvo za zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporočata, naj bo dojenje edini vir prehrane do šestega meseca starosti. Če pa se kljub temu odločite za uvajanje goste hrane pred tem, pa vsekakor počakajte do otrokovega 17. tedna starosti. Vsak starš hrepeni po tem, da bi slišal prve otrokove besede. To eksperimentiranje se pogosto zgodi v času, ko začne manj jokati in več »govoriti«, pri sporazumevanju pa uporablja govorico telesa.
Glede na izmenjavo sporočil med starši in zdravniki, se zdi, da je eden izmed pogostih pomislekov staršev povezan z zvoki, ki jih dojenčki proizvajajo med spanjem, zlasti t.i. "hrkanje" ali "zamašen nos", ki se pojavi ponoči, ko otrok globoko spi. V primeru, ko dojenček med spanjem oddaja zvoke, ki zvenijo kot smrčanje, hrkanje ali kot da bi imel zamašen nos in grlo, je pomembno vedeti, da je to pogosto normalno. Novorojenčki in dojenčki so "obvezni dihalci na nos", kar pomeni, da v prvih mesecih večinoma dihajo skozi nos. Če imajo zamašen nosek, to lahko vpliva na njihovo hranjenje, saj težko sesajo in dihajo hkrati. Vendar pa, če dojenček med temi zvoki normalno diha, nima težav s hranjenjem, je živahen in zadovoljen čez dan, potem ti zvoki pogosto niso znak resne težave.
Sluz v nosu in grlu, ki se lahko nabere med daljšim spanjem, je lahko posledica naravnega izločanja sluznic, ki skrbijo za vlažnost zgornjih dihal. Večje izločanje sluzi je lahko normalno v prvih tednih po rojstvu, ko se koža in sluznice intenzivno obnavljajo. Lahko se pojavi tudi ob virozah, ali pa zaradi premajhne vlažnosti zraka, zlasti pozimi. Fiziološka raztopina je v takih primerih zelo priporočljiva za čiščenje in spiranje nosnih sluznic. Je varna za uporabo in je ne morete predozirati. Uporaba aspiratorjev je lahko manj koristna, saj lahko nežen podtlak ali nepravilno čiščenje z vatiranimi palčkami povzroči drobne okvare sluznice, ki še pospešijo izločanje sluzi.
V primeru vnetja oči, ki se lahko pojavi zaradi povezave med nosno votlino in očmi preko solznega izvodila, je pomembno natančno čiščenje oči s fiziološko raztopino in včasih tudi uporaba antibiotičnih kapljic po navodilu zdravnika. Materino mleko kot metoda zdravljenja vnetja oči ni priporočljivo, saj mleko ni sterilno in lahko celo podaljša vnetje.
Kar zadeva ravnanje z dojenčkom ("handling"), je priporočljivo, da starši prisluhnejo svojemu notranjemu glasu in občutkom, kaj dojenčku godi. Čeprav so določena priporočila glede pravilnega držanja in nošenja dojenčkov, ni nujno, da bi vsako odstopanje od teh priporočil vodilo do težav. Pomembno je, da se starši počutijo udobno in varno pri ravnanju z dojenčkom, pri čemer pa vedno sledijo njegovim potrebam in odzivom.
Če vaš dojenček kaže znake, kot so zamašen nos, ki povzroča težave pri hranjenju, ali vnetje oči, je vedno priporočljivo, da se posvetujete s pediatrom. Ti strokovnjaki vam lahko nudijo najboljše nasvete in usmeritve glede na specifično stanje vašega otroka. Ne pozabite, da je vsak dojenček edinstven in kar deluje za enega, morda ne bo delovalo za drugega. Zato je ključnega pomena individualni pristop in sodelovanje z zdravstvenimi strokovnjaki.