Prvo leto življenja dojenčka je obdobje izjemnega razvoja, polno novih spretnosti, odkritij in mejnikov. Peti mesec predstavlja pomembno prehodno obdobje, ko se dojenček vse bolj aktivno odziva na okolico, razvija svoje motorične in čustvene sposobnosti ter se pripravlja na nove izzive. V tem ključnem obdobju se otrok ne le uči novih veščin, temveč jih tudi izpopolnjuje, kar pogosto vodi do povečanega apetita zaradi večje aktivnosti in samostojnosti.
Gibalni razvoj: Od igranja z rokami do prvih premikov
V petem mesecu se dojenčkov gibalni razvoj pospeši. Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino, kar mu omogoča, da dvigne medenico od podlage, noge pa prosto postavi v prostor, pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid ga spodbudi k poseganju z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage, nato pa se za igro obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet. Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dalj časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Na začetku gleda samo naravnost, pozneje pa tudi levo in desno.
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri. Približno pri sedmih mesecih se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran. Približno pri tej starosti otrok v gibanju res postane svoboden ter ima vse možnosti za raziskovanje in odkrivanje okolja. Vendar pa ni nujno, da se vse to res zgodi do sedmega meseca. Do vsega opisanega lahko pride tudi precej pozneje, pa je še vedno v mejah normale.
Ko je otrok enkrat sposoben, da se po vseh štirih premika po prostoru, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in se postavljati na noge. Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami, tudi spuščanje nazaj na podlago sčasoma postane postopnejše in bolj načrtovano, zato moramo otroku omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati. Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno in na koncu stoji brez držanja z rokami. V rokah lahko drži igračo in se z njo igra (vendar ne med hojo). Če ga kakšna stvar posebej zanima, pa je previsoko, da bi videl, se dvigne tudi na prste, in ko poteši radovednost, se spusti nazaj na cela stopala.
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja, roke so visoko in komolci rahlo za linijo ramen, tudi medenica še ni čisto poravnana s telesom, vendar je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo. Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kot se pojavijo. Pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni. Pregled uporabljajte le informativno.
V petem mesecu se dojenček ob podpori že lahko usede na ravni podlagi. Ko ga pridržimo za roke, nagne glavico naprej, pokrči noge in nakaže prehod v sedeč položaj. Nekateri se že obrnejo s trebuha na hrbet, nekateri te obrate obvladajo že po 3. mesecu in se pričnejo že obračati tudi s hrbta na trebuh. Zna oceniti razdaljo do predmeta in hitrost njegovega gibanja, zato postaja prijem bolj zanesljiv in usmerjen.
Duševni razvoj: Raziskovanje sveta skozi čute in interakcijo
V petem mesecu otrokov duševni razvoj napreduje z neverjetno hitrostjo. Čustva izraža s kombinacijo mimike, gestikuliranja in glasu. Pozorno posluša in opazuje starše. Iz glasu prepozna, da sta starša jezna ali vesela. Pozoren je na nove zvoke in glasove, ponavlja jih, dokler jih ne osvoji. Dojenček bo k svojemu, sedaj že znanemu repertoarju glasov, začel dodajati nove zvoke; malo mrmranja, nato cviljenje, smeh z vriskom. Najpogosteje pa bo dojenček »pihal« mehurčke, kar bo pogosto izzvalo histeričen smeh in tako bo dojenček neprestano »pihal« mehurčke in se pri tem svojem početju neznansko zabaval, kar bo oznanjal s smehom, sem ter tja tudi z navdušenim cviljenjem. Verjetno boste opazili, da se zvoki ponavljajo, medtem ko dojenček raziskuje in uživa v svojih novih sposobnostih. V tem obdobju se že kaže njegova osebnost. Na vsakega človeka, ki ga prijazno ogovori, se odziva z nasmehom in mahanjem z ročicami.
Vaš dojenček neprestano daje najrazličnejše stvari v svoja usta, za kar obstaja zelo dober razlog. Dojenčkova usta imajo več živčnih končičev kot katerikoli drugi del njegovega telesa. Tako so njegova usta odlično orodje za ugotavljanje, kako se določena stvar čuti, občuti. Vid petmesečnega dojenčka se je že razvil do te mere, da že lahko vidi precej širok spekter stvari, vključujoč manjše reči in objekte, ki se premikajo. Še vedno ne razume povsem, kako lahko stvari obstajajo, če jih ne vidi, a kmalu bo razumel, da ko nek predmet položi na tla, ga bo le-ta počakal, ko se bo vrnil ponj na mesto, kjer ga je odložil.
Igra in zabava: Ključ do učenja in povezovanja
Igra je zabaven način spodbujanja otrokovega razvoja, dojenčku pomaga pri spoznavanju lastnega telesa in sveta, ki ga obdaja. Pri igri dojenček uporablja in tako razvija vse svoje čute. V petem mesecu je čas, da v sebi ponovno odkrijete otroka. Medtem ko se boste pačili in iz sebe izvabljali smešne zvoke, bo vaš dojenček neizmerno užival v vaši ”predstavi” in se bo ob vašem početju smejal. Lahko se zgodi, da vas bo celo skušal oponašati in v smeh spraviti vas.
Posedamo ga s pomočjo blazin, a le za krajši čas. Nikoli ga ne posedamo na kavč ali sedež, pač pa ga posedemo na tla. Na tla damo dovolj mehko podlago, da se ne bo udaril, če se bo prevrnil, a hkrati dovolj trdo, da mu bo nudila oporo pri odrivu in sedenju. Nikdar ga popolnoma ne založimo z blazinami, saj želimo, da je otrok v gibanju čim bolj samostojen. Ponudimo mu igrače. Ne damo vseh igrač na doseg rok, pač pa otroka spodbujamo, da prične s poseganjem v prostor. Spodbujamo stranski sed, iz katerega bo kasneje lahko prešel na plazenje in kobcanje. Zabava se z metanjem in pobiranjem igrač. Berite mu pravljice, omogočite mu poslušanje glasbe in igranje z zvočnimi igračami, saj tako spodbujate razvoj govora. Raje kot baterije in avtomatične zvoke ima človeški glas in instrumente: ropotuljica, bobenčki, preproste piščalke, ksilofon. Dojenček je raziskovalec. Položite ga na razgrnjeno odejo doma in zunaj v naravi, da bo lahko raziskoval svoje telo in svet okoli sebe.
RAZVOJNE AKTIVNOSTI za 4- in 5-mesečnega dojenčka
Dojenčku dajte v roke igračo. Na primer v levo. Nato pa igračo iz njegove leve roke prestavite v njegovo desno. Dojenček bo kaj hitro ugotovil za kaj se gre in bo igračko iz ene roke prestavljal v drugo čisto sam od sebe. Da bi dojenčku pomagali pri izboljšanju njegovega ravnotežja, dojenčka nežno zibajte gor in dol in nato levo in desno. Sicer je še čisto prezgodaj, da bi vaš dojenček samostojno stal, a vseeno mu pri tem lahko pomagate. Kako? Tako, da dojenčka držite pod pazduhami, medtem, ko bo z nogicami veselo brcal. Medtem ko dojenček leži na trebuščku, premaknite njegovo igračko stran od njegovega dosega. Opazujte kako se bo trudil, da bo jo dosegel. Če vašemu petmesečnemu dojenčku še ne uspe doseči igračke, mu igračko postavite malce bližje, da jo bo lažje dosegel in tako ne bo obupal pri svojih poskusih, kako doseči igračko. Dojenček bo naravnost užival in se smejal še in še, če boste igračko, ki se odbija, prevračali in metali po prostoru.
Kaj zmore? Ob opori na ravni podlagi že lahko sedi. Prevrača se z enega boka na drugega. Natančno prime predmet v roke. Glava je v sedečem položaju že zravnana. Zabava se z metanjem in pobiranjem igrač. Oponaša zvoke, ki so mu ljubki. Obrača se za zvokom.
Prehrana in spanje: Uvajanje novih okusov in ustaljene rutine
V fazi hitrega razvoja v tem mesecu se bo vaš 5-mesečnik morda naučil številnih spretnosti, potrebnih za nadaljnje življenje, ali pa jih bo izpopolnil. Zaradi vse večje aktivnosti in samostojnosti se mu lahko poveča apetit. Ko se naravni refleks prijemanja postopoma spremeni v bolj nadzorovane gibe rok in prstov, bo otrok lahko raziskoval predmete tako, da jih bo držal in stresal z rokami, ne le sesal. Vendar, mnoge mamice ne vedo, s čim naj v tem ključnem obdobju hranijo svojega petmesečnega otroka. Ko ste enkrat povsem odločeni, pa je riž za dojenčke zelo primeren kot prva hrana. Pripravljen je z mlekom, ki ga običajno uživajo, in ima mehko, gostejšo teksturo za lažje uvajanje.
Na rednem pregledu med petim in šestim mesecem bo pediater otroka pregledal in se odločil, ali je že dovolj zrel za začetek hranjenja s prvimi pretlačenimi kašicami. Uvajanje nove hrane poteka počasi. Hitrost naj narekuje dojenčkova reakcija. Dojenčka pa kljub uvajanju hrane še vedno dojite. Nekateri dojenčki že zmorejo prespati vso noč brez prebujanja.
Pri tej starosti bi vaš dojenček že lahko prespal noč v kar velikem kosu. Najboljši način, da to dosežete, je, da se držite spalne rutine in se je brez izjem držite vsak večer. To pomaga dojenčku, da se sprosti in hkrati ve, da je napočil čas za spanje. Prav tako pa boste sedaj ugotovili, da vaš petmesečni dojenček potrebuje le še en ali dva počitka skozi dan - enega v dopoldanskem času in enega v popoldanskem času. Če dojenček slabo spi in se pogosto zbuja, skušajte z njim preživeti čim več časa na svežem zraku.
Pomembnost individualnega razvoja
Pomembno je poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak. Spremljanje gibalnih mejnikov nas je naučilo, da med otroki obstajajo velike razlike. Nismo pozorni le na to, kaj otrok zmore, pač pa tudi na to, kako to izvede. Kljub temu, da starši radi primerjamo svoje otroke z drugimi, se pri oceni otrokovega zaostanka nikoli ne zanašamo le na gibalni razvoj ali na izpolnjevanje razvojnih mejnikov, pač pa upoštevamo otrokov razvoj v celoti in vedno za mnenje vprašamo tudi ustreznega strokovnjaka. Dojenčke, pri katerih strokovnjak prepozna dejavnike tveganja za nastanek težav v razvoju, napotijo v razvojno ambulanto.