V prvih šestih mesecih življenja dojenčki načeloma ne potrebujejo dodajanja vode v svojo prehrano, če so izključno dojeni ali hranjeni z mlečnimi pripravki. Materino mleko ali mlečna formula zagotavljata vso potrebno tekočino za zdrav razvoj in rast. Dodajanje dodatne tekočine v tem obdobju ni le nepotrebno, temveč je lahko celo nevarno, saj lahko povzroči, da bo dojenček popil manj mleka, kar posledično pomeni manj hranil in drugih snovi, ključnih za njegov razvoj. Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke, ki jih je objavilo ministrstvo za zdravje, jasno navajajo, da v prvih šestih mesecih ni potrebe po dodajanju vode. Voda ali druge tekočine se ponudijo izključno zaradi zdravstvenih razlogov in po nasvetu pediatra, denimo ob povišani telesni temperaturi, bruhanju ali driski. V takšnih primerih je dodajanje tekočine in elektrolitov ključno za preprečevanje dehidracije, za pomirjanje pa lahko otrok popije malo nesladkanega čaja. Izjemoma se lahko nekaj dodatne tekočine ponudi tudi ob zelo vročih dneh, vendar je v takšnih primerih še vedno bolje, da se dojenček večkrat doji ali prejme dodatno mlečno formulo.
Potreba po tekočini se spreminja z uvajanjem goste hrane
Ko dojenček doseže starost, ko je pripravljen na uvajanje goste hrane - kar običajno zaznamo po tem, ko samostojno sedi, se izgubi refleks izplazenja jezička, sposoben je prijeti hrano in jo nesti v usta, ter jo prežvečiti ali pogoltniti brez zadušitve - se potreba po dodatni tekočini postopoma povečuje. Sprva potrebo po tekočini še vedno zadovoljuje predvsem z dojenjem. Pri uvajanju goste hrane dojenja ne omejujemo, zato podojev ne nadomeščamo z drugo hrano ali tekočino. Otroku lahko ob tem ponudimo vodo, na primer ob vsakem obroku goste hrane in tudi vmes. Bolj kot uvajamo gosto hrano, več tekočine dojenček potrebuje. Na začetku bo popil zelo malo dodatne tekočine, saj bo večino še vedno pridobil z materinim mlekom ali mlečno formulo. Od tretjega obroka goste hrane dalje pa bo ob vsakem obroku potreboval nekaj pijače. Dojenčki od druge polovice prvega leta starosti dalje potrebujejo približno pol litra tekočine dnevno, pri čemer je to vključujoče materino mleko ali mlečna formula.
Voda kot najboljša izbira: Kakovost in priprava
Najprimernejša pijača za dojenčke in majhne otroke je voda. Kakovost vode iz pipe je v Sloveniji na splošno zelo dobra in po dopolnjenem 12. mesecu starosti je ni več treba prekuhavati. V trgovinah je na voljo tudi voda za dojenčke v plastenkah, vendar Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da je kakovost vode iz plastenke glede kemijskih lastnosti primerljiva kakovosti vode iz pipe. Uporaba plastenk je lahko praktična, vendar ni nobenega razloga, da ne bi pili vode iz pipe, če je ta ustrezna. V primeru dvomov o kakovosti vode iz pipe, še posebej v starejših vodovodnih sistemih ali ob večjih onesnaženjih, lahko uporabimo filtre ali čistilnike vode, da zagotovimo še višjo kakovost.
Nesladkani čaji in omejitve glede drugih pijač
Dojenčku, ki že uživa gosto hrano, lahko poleg vode ponudimo tudi nesladkan čaj. Nikakor pa zanj niso primerne sladke pijače, sladkani čaji ter sadni in zelenjavni sokovi. Ti vsebujejo sladkor in druge ogljikove hidrate, ki niso zdravi. Lahko spodbujajo nastanek zobne gnilobe, povečujejo tveganje za debelost, razvoj sladkorne bolezni ter bolezni srca in ožilja. Še posebej je priporočljivo izogibanje pijačam z dodanim sladkorjem, sadnim sirupom, medom, nadomestki sladkorja in sladilom. Medtem ko so nekateri nesladkani zeliščni čaji lahko sprejemljivi, je ključno, da se izogibamo industrijsko pripravljenim sadnim pijačam, gaziranim pijačam (ki vsebujejo veliko sladkorja in umetnih barvil) ter energijskim pijačam (ki vsebujejo kofein in nezdrave dodatke, poleg tega pa dehidrirajo organizem). Smoothiji, pripravljeni izključno iz sadja in zelenjave, so lahko energijsko bogatejši in se lahko obravnavajo skoraj kot hrana.
Učenje pitja iz kozarčka: Pomemben razvojni korak
Navajanje dojenčka na pitje iz kozarčka je pomemben razvojni korak, ki spodbuja samostojnost in pravilne prehranske navade. Steklenička namreč ni najbolj primerna, saj pitje iz nje bolj spominja na sesanje kot požiranje in ne spodbuja samostojnega pitja. Učenje pitja iz kozarčka je proces, ki zahteva potrpežljivost in ustrezne položaje. Pri tem je pomembno, da otroka držimo v naročju, mu nudimo oporo in stabilnost ter prilagodimo položaj njegovim potrebam. Rob kozarčka položimo na spodnjo ustnico, ne da bi se dotikal zob ali dlesni. Otrok mora tekočino posrkati sam. Ko je tekočina v ustih, mora zapreti usta in jo pogoltniti. Na začetku, ko otrok morda še ne zna zapreti ust, mu lahko s prsti pomagamo pri zapiranju čeljusti.
Teaching Baby How to Drink from an Open Cup with the ezpz Tiny Cup
Izbira pravega kozarčka in tehnika pitja
Izbira ustreznega kozarčka je ključna za uspešno učenje. Kozarec naj bo v osnovi ravno prav visok in ozek, na vrhu širši, narejen iz ne predebelega materiala. Za prvo učenje je lahko primeren celo pokrovček od stekleničke, ki je mehkejši in ga lahko s prsti oblikujemo glede na širino otroških ust. Na začetku naj bo tekočina, ki jo otroku ponudimo, gostejša, na primer tekoči jogurt ali gost sok, saj so te tekočine primernejše in lažje za učenje pitja iz kozarčka. Ko otrok tehniko obvlada, lahko preidemo na pitje čaja, vode in drugih redkejših tekočin.
Pitje po slamici: Naslednja stopnja razvoja
Ko otrok obvlada tehniko pitja iz kozarčka, bo verjetno že poskušal piti sam. Paziti moramo le, da kozarček lepo objame z obema rokama, s palcema navzdol. Ob dopolnjenem prvem letu starosti naj bi otrok pitje iz kozarca že obvladal. Ko takšno tehniko povsem osvoji, ga lahko začnemo učiti pitja po slamici. Pitje po slamici predstavlja višjo stopnjo razvoja, ki zahteva predhodno osvojitev pitja iz kozarca. Pri tem je nujen pokončni in vzravnani položaj, ter usklajevanje dihanja, srkanja in požiranja. Ob tem moramo paziti, da slamice ne drži z zobmi, temveč z ustnicami, in da je ne vzame pregloboko v usta.
Prepoznavanje znakov dehidracije in pretiranega pitja
Kljub temu, da je voda ključnega pomena za zdravje, moramo biti pozorni tudi na znake dehidracije ali pretiranega pitja. Dojenček dobiva dovolj tekočine, če s svetlim urinom napolni šest do osem pleničk na dan. Če je urin prozoren oziroma v barvi svetle limonade in ga otrok izloči dovolj, je dovolj hidriran. Če pa je urin temen, ga je malo in ima neprijeten vonj, je otrok najverjetneje dehidriran. V takšnih primerih je treba takoj k zdravniku, še posebej, če je dehidracija posledica okužb, ki jih spremljajo bruhanje, driska in/ali visoka temperatura.
Na drugi strani pa se lahko pojavijo tudi pomisleki glede pretiranega pitja. Če otrok dnevno popije izjemno veliko tekočine, poleg mleka in goste hrane, se lahko pojavi vprašanje, ali je to povezano z določeno boleznijo. Pri sladkorni bolezni, na primer, je poleg prevelike žeje prisotna tudi lakota in obvezno hujšanje. V primeru dvomov ali skrbi glede vnosa tekočine pri vašem otroku, je vedno najbolje, da se posvetujete s pediatrom. Pediatri so namreč tisti, ki vselej zastavljajo vprašanje: "Ali je to in to za otroka dobro?" in pri tem upoštevajo otrokove interese in potrebe.
Voda skozi življenje: Ključna za vse telesne procese
Voda je temeljni gradnik našega telesa in je nujna za nemoteno delovanje vseh telesnih procesov. Že ob rojstvu je v našem telesu več kot 70 odstotkov vode, ki s starostjo sicer nekoliko upada. Voda skrbi za topljenje in prenašanje hranilnih snovi, vzdržuje telesni tlak, kislost in sestavo vseh kemijskih reakcij. Dnevno izgubljamo tekočino skozi potenje, izdihan zrak, urin in blato, zato je ključnega pomena, da v telo vnesemo toliko tekočine, kolikor jo telo potrebuje za ohranjanje vodnega ravnovesja. Za otroke je ohranjanje vodnega ravnovesja še posebej pomembno, saj imajo običajno zmanjšan občutek za žejo in lahko dehidracijo hitro spregledamo. Zato je pomembno, da jim tekočino ponudimo redno, še preden postanejo žejni, in da imajo vodo vedno na voljo, še posebej v vročih dneh ali med fizično aktivnostjo.