Poporodna obravnava na domu predstavlja ključen steber zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki ga izvaja patronažno zdravstveno varstvo. Ta posebna oblika zdravstvenega varstva se aktivno posveča posamezniku, družini in skupnosti, s poudarkom na preventivnem delovanju. Posebej pomembno je področje nosečnice, otročnice, novorojenčka in dojenčka. V prvem letu starosti dojenčka je predvidenih šest obiskov patronažne medicinske sestre, medtem ko sta dva dodatna obiska namenjena slepim in invalidnim materam. Poleg tega so predvideni en obisk pri nosečnici in dva obiska pri otročnici, kar jasno definira obseg in pomen te storitve [2].
S tem sistematičnim pristopom se znatno zmanjša možnost pojava negotovosti in strahu pri materi, ki se po prihodu domov sooča z vso odgovornostjo za nego novorojenčka. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu ob vsakem obisku izvede celovito oceno stanja, izdela individualiziran načrt zdravstvene nege in izvaja potrebne intervencije. V sklop ocene stanja sodi zbiranje informacij pred in med obiskom, seznanitev otročnice z namenom in vsebino obiska, pregled zdravstvene dokumentacije, zbiranje anamnestičnih podatkov o novorojenčku, dojenčku in celotni družini, pogovor z otročnico in drugimi družinskimi člani, svetovanje o načinu življenja, oskrba novorojenčka in dojenčka ter končno skupna analiza vseh zbranih informacij in njihovo dokumentiranje.
Obdobje novorojenčka, ki traja od rojstva do končanega 4. tedna (28 dni) življenja, je čas, ko otročnica v domačem okolju nadaljuje z nego in skrbjo za otroka. Zdravstvena nega kot stalno prisotna dejavnost ima ključno vlogo pri zagotavljanju in pospeševanju normalne rasti in razvoja otroka. Poleg tega pa aktivno pomaga pri odkrivanju in odpravljanju škodljivih vplivov fizičnega, psihičnega in socialnega okolja. V tem kontekstu je diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu prva strokovna oseba, ki vstopi v novo družinsko okolje. Cilj zdravstvene vzgoje v zdravi družini, ki je v obdobju zgodnjega starševstva najpogosteje družina, je obravnava družine v okolju, kjer dejansko živi. Ko medicinska sestra prvič obišče novorojenčka in otročnico na domu, mora otročnici nuditi strokovno svetovanje, hkrati pa izvajati tudi celovito zdravstveno vzgojo.
Svetovanje in podpora otročnici in družini
Otročnico in celotno družino se seznani z otrokovimi osnovnimi potrebami po toplini, nežnosti in varnosti, pa tudi z nekaterimi možnimi obolenji, ki se lahko pojavijo v zgodnjem obdobju. Otročnico se pouči o pomenu poporodne telovadbe, različnih metodah zaščite pred nezaželeno nosečnostjo ter o napotitvi na obvezen poporodni pregled. Svetuje se ji glede normalnega telesnega in duševnega okrevanja, življenjskega ritma in spolnih odnosov po porodu. Končni cilj medicinske sestre v patronažnem varstvu je vzgojena otročnica in zdravstveno ozaveščeni vsi družinski člani, kar prispeva k boljšemu zdravju celotne družine [2].
Poudarek na dojenju in negi novorojenčka
Otročnico je nujno seznaniti s tehnikami pravilnega dojenja, prav tako pa se ji prikaže pravilno pristavljanje novorojenčka k prsim. Medicinska sestra v patronažnem varstvu pri prvem obisku na domu podrobno pojasni pomen dojenja in jo spodbuja za uspešno izvedbo. Med obiskom spremlja potek dojenja in preveri, kako novorojenček napreduje na telesni teži. Otročnico je potrebno seznaniti tudi z morebitnimi težavami, ki se lahko pojavijo pri dojenju, ter s konkretnimi ukrepi, ki jih lahko uporabi ob pojavu različnih težav v povezavi z dojenjem. V primeru prekinitve dojenja je pomembna tudi ustrezna nega dojk.
Medicinska sestra v patronažnem varstvu otročnici svetuje glede pravilne ureditve novorojenčkovega ležišča, previjalne mize in otroškega vozička. Poudari pomen vzdrževanja ustrezne mikroklime v prostoru, ki je ključna za zdravje dojenčka. Pomemben del prvega obiska novorojenčka na domu je tudi pogovor in svetovanje o družini, o pomenu čustvene in psihične podpore s strani partnerja, družine in drugih pomembnih oseb. To vodi v vzpostavitev čimprejšnje simbioze med družinskimi člani, ki vsem omogoča varno in komunikativno okolje. Otročnici se predstavi pomen zdravega načina življenja v družini. Nazadnje medicinska sestra v patronažnem varstvu svetuje otročnici glede nege novorojenčka in nege popka. Nego popka se otročnici natančno prikaže z demonstracijo, nato pa medicinska sestra v patronažnem varstvu izvede tudi praktično zdravstveno nego popka. Spremlja se splošno nego novorojenčka in se nudi pomoč pri negi, predvsem pri umivanju, oblačenju, previjanju ter negi ušes in noska.
Handling - Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka med 0 - 3. meseca
Celovita ocena stanja novorojenčka in otročnice
Prvi obisk medicinske sestre v patronažnem varstvu pri novorojenčku in otročnici se izvede v času prvih 24 ur po odpustu iz porodnišnice. Predviden čas obravnave pri prvem obisku novorojenčka je 90 minut. Ponovni obiski se načrtujejo glede na stanje in starost novorojenčka ter glede na potrebe matere, pri čemer naj bi bili v prvem tednu po odpustu iz porodnišnice obiski pogosti, vsaj na dva dni. Po tem obdobju se obiski lahko redčijo, odvisno od potreb novorojenčka in otročnice.
Pri prvem obisku novorojenčka medicinska sestra v patronažnem varstvu izvede temeljit telesni pregled novorojenčka. Ta obsega pregled glave, vek, beločnic, ustne votline, kože, prsnega koša, spolovila, rok, nog, prstov, nohtov, oceno izločkov in dihanja. Medicinska sestra spremlja pravilno ravnanje z novorojenčkom, kar imenujemo handling. Prav tako spremlja splošno nego novorojenčka in otročnici pomaga pri negi - pri umivanju, oblačenju, previjanju ter negi ušes in noska.
Medicinska sestra v patronažnem varstvu pozorno opazuje morebitne spremembe na koži, kot so temenca, eritemi, izpuščaji, neonatalni mozoljčki, suha koža, plenični izpuščaj ali glivične okužbe, ter kožna znamenja. Svetuje, kako te težave odpraviti, katere kreme in olja so primerni za uporabo ter kakšne so tehnike odstranjevanja. Nato sledi pregled popka novorojenčka, prikaz pravilnega umivanja in skrbi za popek. Medicinska sestra mora spremljati izločanje urina in blata, pri čemer opazuje barvo in količino blata. S tem ugotovi, ali je otrok primerno in dovolj hranjen. Podobno oceno in pregled novorojenčka medicinska sestra v patronažnem varstvu ponovi tudi ob 2. in 3. obisku.
V prvem letu starosti opravi medicinska sestra v patronažnem varstvu šest obiskov pri novorojenčku, ki so razporejeni po dogovoru z otročnico, glede na potrebe novorojenčka. Včasih se lahko vseh šest obiskov izvede že v prvem mesecu po odpustu iz porodnišnice. Že ob prvem obisku medicinska sestra v patronažnem varstvu prepozna novorojenčke, ki potrebujejo dodatno pozornost. Ti znaki so nizka porodna teža, bolezen pri novorojenčku ali otročnici, prav tako pa dodatno pozornost nameni nedonošenčkom. Poudari pomen higiene in rednega umivanja rok za preprečevanje bolezni. Pri vseh obravnavah oceni tudi tveganja za nevarnosti ter staršem svetuje in jih izobrazi o zgodnjem zaznavanju težav, kot so na primer slabo hranjenje, zmanjšana aktivnost novorojenčka, težave z dojenjem, vročina ali na dotik prehladen novorojenček, krči in podobno.
Sočasno z obiskom novorojenčka se opravi tudi prvi pregled otročnice na domu. Ta pregled zajema oceno splošnega počutja otročnice, pogovor o porodu in morebitnih poporodnih težavah. V prvem obisku medicinske sestre pregled zajema tudi merjenje nekaterih osnovnih življenjskih funkcij, torej: telesne temperature, srčnega utripa in krvnega tlaka. Prav tako sestra pregleda stanje organskih sistemov, vključenih v proces poroda, naredi oceno involucije maternice, oceno čišče ter pregled presredka. V primeru carskega reza pregleda medicinska sestra rano. Poleg fizičnih sprememb oceni tudi morebitne psihološke spremembe.
Spremljanje ključnih vitalnih funkcij in procesov po porodu
Izjemno pomembno je spremljanje telesne temperature in srčnega utripa otročnice. V prvem dnevu po porodu je telesna temperatura običajno nekoliko višja zaradi dehidracije in utrujenosti, kar spremlja tudi povišan utrip srca. V primeru, da je telesna temperatura povišana čez 38°C dva zaporedna dneva, lahko pomislimo na morebitno virozo, pljučnico, vnetje grla, okužbo sečil, vnetje maternice, vnetje globokih ven, zaostalo posteljico, vnetje dojk ali rane po carskem rezu. Posebej pozorni moramo biti na vrednost krvnega tlaka pri otročnicah, ki so že v nosečnosti trpele za povišanim krvnim tlakom. V primeru, da je povišana vrednost (nad 140/90 mmHg) izmerjena trikrat v razmaku dveh ur v enem dnevu, otročnica potrebuje primerno terapijo, tudi če doji.
Proces involucije maternice predstavlja zmanjšanje maternice iz prvotne teže okoli 1000 gramov na manj kot 100 gramov v prvih dneh po porodu. Naloga medicinske sestre v patronažnem varstvu je, da spremlja višino vrha fundusa maternice. To se izvede tako, da ko otročnica leži s praznim mehurjem na hrbtu, se otipa vrh fundusa maternice. Ta naj bi se vsak dan znižal za približno 1 centimeter, tako da ga po dveh tednih po porodu običajno ne bi smeli več tipati. V primeru, da mati doji, je proces krčenja maternice pogosto hitrejši.
Medicinska sestra med prvim obiskom preveri tudi stanje lohije oziroma čišče. Običajno je v prvih dneh po porodu čišča sestavljena iz sveže krvi in ostankov posteljice (lochia cruenta). V prvem tednu se barva čišče postopoma spremeni v rjavo (lochia fusca), v drugem tednu v rumeno (lochia flava ali serosa), v tretjem tednu pa v belo (lochia alba). Znaki, na katere je pozorna medicinska sestra zaposlena v patronažnem varstvu, so predvsem barva in vonj. Barva se mora skozi nadaljevalne obiske spreminjati v smeri bele barve, medtem ko čišča neprijetnega vonja v kombinaciji s povišano telesno temperaturo lahko pomeni sum na vnetje.
Skrb za presredek, dojke in preprečevanje zapletov
V primeru, da je otročnica med porodom utrpela raztrganine ali pa so ji morali prerezati presredek, mora diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu preveriti tudi stanje rane. Rane se ne dotika, če je področje otečeno, jo pa hladi z obkladki. Otročnici priporoča, da rano 2-3 krat na dan tušira, nato pa jo posuši z gazo. Ko otročnica leži, mora biti področje okoli rane prosto in zračno, da se omogoči hitrejše celjenje. Za zmanjšanje bolečine se po navadi uporablja paracetamol in poseben obroč, na katerega se otročnica usede, da razbremeni pritisk in s tem zmanjša bolečino. Med uriniranjem se pekočo bolečino blaži z mlačno vodo.
Pri pregledu dojk je medicinska sestra v patronažnem varstvu najbolj pozorna na napetost dojk, pojav rdečine in pojav ragad (razpok). Napetost dojk lahko kaže na zastoj v dojki ali poporodni mastitis. Pri obeh stanjih telesna temperatura običajno naraste nad 39°C, prisotna je bolečina. Pri zastoju v dojki, za razliko od mastitisa, povišana telesna temperatura traja približno 12-16 ur, pri mastitisu pa več kot 24 ur. Pri mastitisu spremlja enostransko spremembo na dojki, ki je rdeča, medtem ko je pri zastoju sprememba obojestranska in brez rdečine. Prvi ukrep, ki velja za obe stanji, je pravilno in popolno izpraznjenje dojke od vrha do baze.
Razpoke na dojkah so lahko vstopna točka za bakterije v mlečni žlezi, kar lahko vodi v razvoj vnetja dojk. Vzrok za pojav razpok je lahko slaba pozicija pri dojenju ali glivična okužba. Ukrep, ki ga medicinske sestre v patronažnem varstvu priporočajo, je pravilno pristavljanje, uporaba nastavkov za dojenje (če je potrebno), skrbna higiena bradavic pred dojenjem, po dojenju pa mazanje bradavic z lastnim mlekom, ki ima naravne antiseptične lastnosti.
tags: #6 #specialnih #nalog #diplomirane #medicinske #sestre