Nosečnost je za večino žensk lepo obdobje, polno pričakovanj. Vendar pa je to obdobje pogosto obarvano z vprašanji, dilemami, dvomi in močno potrebo po kakovostnih in zanesljivih informacijah. Redni pregledi v nosečnosti žal ne nudijo dovolj časa za celovite odgovore na vsa vprašanja, ki se ženski pojavljajo. Poleg tega se tekom oskrbe srečamo z veliko različnimi ljudmi, in žal vsi ne posredujejo vedno korektnih in ažurnih informacij. Zavedanje, da je nosečnost izjemno pomembna in da njen potek vpliva tako na otroka kot na žensko, njeno dolgoročno zdravje in dobro počutje, narašča. Podobno velja za porod.
Mišljenje, da je porod nujno zlo, ki ga nekako "preneseš", ker je to pač treba storiti, da imaš potem otroka, se počasi izgublja. Nadomešča ga zavedanje, da je porod globok transformacijski proces, ki za sabo potegne ogromno stvari. Zato si vedno več žensk želi, da ta proces ne bi bil prepuščen naključju. Želijo si vedeti, kako že v nosečnosti pripraviti telo in glavo, da bodo možnosti za porod, ki ostane v lepem spominu in ne pušča neugodnih telesnih posledic, kar največje. V nasprotju z še vedno prevladujočim prepričanjem (bo, kar bo) namreč LAHKO za lep rezultat ogromno storimo sami - če imamo ustrezno znanje in podporo.
Spremljanje nosečnosti in priprava na porod predstavlja sodelovanje, ki običajno traja med 6 in 12 ur, odvisno od posameznice, njenih želja, potreb in okoliščin. To časovno obdobje je razdeljeno v več obiskov, običajno dva do pet. Obiske oziroma individualne ure v živo se pogosto kombinira s spletnimi predavanji, kar omogoča najboljše razmerje med količino informacij, obdelanih tem ter finančnim vložkom. Vedno pa se natančna časovnica in načrt prilagodita posamezni ženski in njenim specifičnim potrebam.
Ključni vidiki priprave na porod
Priprava na porod obsega širok spekter tem, ki so ključne za celostno obravnavo nosečnice in njenega partnerja. Te vključujejo:
Anamneza in svetovanje o življenjskem slogu: Spremljanje nosečnosti vključuje jemanje splošne ter ginekološke anamneze, vpogled v način življenja, prehranjevanje, gibanje, spanje, čustvovanje in druge vidike. Na podlagi teh informacij sledi svetovanje o določenih prilagoditvah in izboljšavah, ki lahko pozitivno vplivajo na potek nosečnosti in pripravo na porod. Zavedanje o pomenu zdravega življenjskega sloga je temelj. Telesna dejavnost v času nosečnosti, kot kažejo raziskave, lahko pozitivno vpliva na potek poroda in poporodno obdobje. Pri osebnem trenerstvu med nosečnostjo se sicer pojavljajo izzivi, kot so naporni urniki dela, utrujenost in bolečine, a kljub temu mnoge trenerke ohranjajo pogostost telesne dejavnosti, čeprav z zmanjšano intenzivnostjo.
Porodne želje in pretekli porodi: Pomemben del priprave je vpogled v porodne želje, strahove in potek prejšnjih porodov (če to ni prvi porod). Na podlagi teh informacij se lahko svetujejo ustrezne strategije za prihajajoči porod. Svetovanje pri pisanju porodnih želja, če se ženska za to odloči, je ključno za jasno komunikacijo z zdravstvenim osebjem.
Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na porod: Ključno je razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na porod, in uporabnih smernic ter orodij, na katere lahko ženska sama vpliva. "Majin miselni vzorec porodnih dejavnikov" je pripomoček, ki lahko ženskam pomaga razumeti in obvladovati te dejavnike.
Porodna pot in porodnični mehanizem: Razlaga porodne poti in porodničnega mehanizma, ki ga opravi otrok, je ključnega pomena za razumevanje procesa. Zavedanje o tem, kako se otrok premika skozi porodni kanal, omogoča boljše sodelovanje med porodom.
Porodni posegi in informirane odločitve: Razlaga porodniških posegov, razlogov zanje ter njihovih plusov in minusov omogoča ženski, da sprejema informirane odločitve glede svojega poroda. Zavedanje o možnostih in posledicah posegov je ključno za avtonomnost ženske.
Bolečina in tehnike soočanja: Temeljita razlaga porodne bolečine in tehnik soočanja z njo, ki se deloma lahko izvede preko obširnih spletnih predavanj, z dodatnimi poglobljenimi informacijami v živo, je bistvena. Razumevanje narave bolečine in obvladovanje le-te lahko bistveno izboljša porodno izkušnjo.
Potek poroda po fazah in reševanje težav: Razlaga poteka poroda po fazah ter prepoznavanje in reševanje najpogostejših težav v vsaki fazi je ključno za pripravo na morebitne zaplete.
Pravilen čas odhoda v porodnišnico: Pogovor o tem, kdaj v porodnišnico glede na različne začetke poroda, je pomemben, da se pravočasno poišče strokovna pomoč.
Porodni položaji in tehnike: Praktično kazanje porodni položajev ter tehnik v primeru težav ali zastoja poroda, vključno z epiduralno analgezijo, omogoča ženski, da se izogne neprijetnim izkušnjam.
Priprava telesa na porod: Pregled funkcioniranja medeničnega dna, trebušne stene, poravnave medenice, dihanja ter prikaz vaj za mehka tkiva in dobro pozicioniranje otroka v medenico so ključni za fizično pripravo.
Psihična priprava: Vaje za obvladovanje porodne bolečine, tehnike sproščenosti in predelava strahov so bistveni za psihično pripravo na porod.
Priprava na iztis: Tehnike, položaji, razumevanje občutkov in pogovor o preprečevanju raztrganin so pomembni za uspešen iztis.
Medikalizacija poroda: Pogovor o medikalizaciji poroda in kako se pretirani medikalizaciji izogniti, torej kdaj so določeni posegi ali zdravila upravičeni in kdaj gre samo za nepotrebno hitenje, je pomemben za ohranjanje naravnega poteka poroda.
Komunikacija z osebjem: Učenje učinkovite komunikacije z zdravstvenim osebjem je ključno za dobro počutje in razumevanje med porodom.
Poporodno obdobje, novorojenček in dojenje: Delna priprava na poporodno obdobje, novorojenčka in dojenje preko spletnih predavanj lahko znatno zmanjša stroške, hkrati pa zagotovi potrebna znanja.
Priprava na POROD | Porodna doula
Spremljanje nosečnosti po terminu: Ko narava potrebuje spodbudo
V primeru, ko se porod ne začne ob terminu ali traja zelo čez predviden datum poroda, je potrebno skrbno spremljanje. Po 42. tednu nosečnosti oziroma že po 10. dnevu po predvidenem datumu poroda se namreč bistveno poveča tveganje za hude zaplete, vključno s smrtjo otročka v maternici. Nosečnico po roku pogosteje pregledujejo, na dva do tri dni. S pregledi ocenjujejo stanje ploda in nosečnice (snemajo CTG, opravijo ultrazvočni in ginekološki pregled).
Postopoma se namreč slabša funkcija posteljice, zato želijo s pregledi in preiskavami ugotoviti pravi čas za sprožitev poroda, ko sta tako plod kot mati v dobri kondiciji in normalno preneseta obremenitev poroda. Porod sprožijo v izogib zapletom.
Razlogi za sprožitev poroda:
- Prenošenost.
- Večplodna nosečnost.
- Različne bolezni matere in/ali ploda, zaradi katerih je treba predčasno dokončati nosečnost.
- Zapleti oziroma nevarnost, da bi nadaljevanje nosečnosti pomenilo večjo nevarnost za plod ali/in mamico.
Pri nosečnicah, pri katerih se porod ne začne ob terminu in nosečnost traja zelo čez predviden datum poroda, se sproženi porod pogosteje konča s carskim rezom. To je lahko posledica nesorazmerja med velikostjo vodilnega plodovega dela in medenico matere ali trdega materničnega vratu. Tovrsten porod bi se verjetno sicer težko končal po naravni poti. Če sprožijo porod zaradi slabega stanja mamice ali otročka, pa je večja verjetnost, da ne bi zdržala dolžine poroda in bi porod končali s carskim rezom ali vakuumom, da bi se izognili zapletom pri mami ali otroku.
Odločitev o času sprožitve poroda je povsem individualna in pade ob oceni, da je za plod in/ali za mater bolje, da se nosečnost zaključi. V vsakem primeru upoštevajo dobrobit obeh - mamice in otročka. Porod torej sprožijo, če tveganje za nadaljevanje nosečnosti preseže tveganje morebitnega prezgodnjega poroda in težav povezanih z nedonošenostjo. Načeloma pa pri nosečnicah, ki imajo zaplete v nosečnosti, običajno ne čakajo preko termina.
Strokovna priporočila glede termina sprožitve poroda:
- Normalna nosečnost: pred 42. tednom.
- Sladkorna bolezen v nosečnosti: med 39. in 40. tednom.
- Preeklampsija: ob poslabšanju takoj, ampak se trudijo doseči 36. tednov.
- Bihorijski dvojčki (dve posteljici): optimalni čas poroda je med 37. in 38. tednom nosečnosti.
- Monohorijski biamnijski dvojčki (ena posteljica in vsak svoj plodnik): med 36. in 37. tednom.
- Monoamnijske nosečnosti (dvojčka s skupnim plodnikom): v 32. tednu.
Načini sprožitve poroda: Od naravnih metod do medicinskih posegov
Pomembno je, da v primeru nezrelega in zaprtega materničnega vratu najprej dosežejo, da maternični vrat dozori (se zmehča in skrajša) in da se začne odpirati. Če je maternični vrat že zrel, pa je pomembno, da ustvarijo popadke. Idealno sredstvo za sprožanje poroda naredi oboje, v primernem zaporedju in časovnem obdobju. V praksi pa seveda obstajajo številna individualna odstopanja.
Medicinske metode sprožitve poroda:
Luščenje plodovih ovojev: Dokazano poveča verjetnost spontanega začetka poroda zaradi lokalnega nastajanja prostaglandinov. Postopek poteka tako, da ginekolog pri vaginalnem pregledu s prstom v cervikalnem kanalu odlušči plodove ovoje od stene maternice centimeter ali dva od notranjega materničnega ustja. Pogoj je, da je ustje odprto vsaj centimeter ali dva. Postopek je lahko nekoliko neprijeten in boleč, po posegu pa se pojavi rjav izcedek ali blaga krvavitev, kar ni nevarno in ne zahteva vnovičnega pregleda. Ginekolog torej med rednim pregledom in praviloma po 39. tednu nosečnosti odlušči spodnji del ovojev od maternične stene. Nosečnica gre zatem domov.
Umetno predrtje plodovih ovojev (amniotomija): Če je maternično ustje ustrezno dozorelo (zmehčano in odprto), lahko porod sprožijo z umetnim predrtjem plodovih ovojev. S plastično ukrivljeno palčko pod kontrolo prstov preko ustja predrejo plodne ovoje, ki niso oživčeni in ne bolijo. Glavica pritisne na ustje, kar lahko samo po sebi sproži nastanek popadkov. Če se popadki ne pojavijo v eni uri, jih spodbudijo z infuzijo oksitocina.
Indukcija s Foley katetrom: Gre za gumijasto cevko z napihljivim balončkom, ki jo vstavijo preko materničnega vratu nad notranje maternično ustje. Balonček nato napolnijo s fiziološko raztopino. Mehanski pritisk katetra povzroči sproščanje prostaglandinov, ki privedejo do podobnega učinka kot prostaglandin. Prednost te metode je enostavnost uporabe in malo stranskih učinkov, slabost pa je, da mora biti maternično ustje vsaj malo odprto in da je v večji porabi oksitocina med porodom. Lahko jih uporabljajo tudi pri porodnicah, ki so že imele carski rez ali so preobčutljive za prostaglandine.
Laminarije: Približno štiri centimetre dolge in tanke palčke, ki jih vstavijo v cervikalni kanal. Nase vežejo vodo iz materničnega vratu ter tako širijo in mehčajo maternični vrat. Metoda je enostavna, neboleča, varna in uspešna.
Farmakološka metoda: Sprožitev poroda z zdravili. Najpogosteje uporabljajo zdravilo dinoproston (prostin), ki posnema normalno fiziološko zorenje materničnega vratu in poveča občutljivost maternice na oksitocin. Kemično sproži mehčanje, krajšanje in odpiranje materničnega vratu. Dajejo ga v obliki tablet za v nožnico, redkeje v obliki infuzije v žilo. Po vstavitvi redno spremljajo plodovo stanje z merjenjem plodovih srčnih utripov. Tableto v nožnico lahko ponovijo po šestih urah (dve vaginaleti na dan). Če se porod ne začne, postopek ponovijo naslednji dan.
Sprožen je vsak porod, ki ga sprožijo umetno pred pričetkom spontanih popadkov.
- Infuzija oksitocina: Če plodovnica še ni odtekla, je prvi ukrep umetno predrtje plodovih ovojev. Če tudi predrtje ne pospeši popadkov, uporabijo infuzijo zdravila - oksitocina. Mnoge porodnice popadkom, pospešenim z oksitocinom, pravijo "umetni" popadki, čeprav gre še vedno za naravne popadke. Popadki pa so bolj redni ter so lahko nekoliko daljši in močnejši, zato so lahko tudi nekoliko bolj boleči. Zato oksitocin pogosto kombinirajo z uvedbo porodne analgezije (epiduralna analgezija, analgezija z intravenskim Remifentanilom, dušikov oksidul in podobno).
Naravni načini sprožanja poroda: Da ali ne?
Številne nosečnice so zagotovo že slišale tudi za "naravne" metode za hitrejšo sprožitev poroda: topla kopel, akupunktura, masaža, spolni odnos, hoja po stopnicah, daljši sprehod, uživanje ricinusovega olja, bazilike, jajčevca, origana, pitje čaja malinovih listov.
Ali jih slovenski porodničarji in ginekologi svetujejo nosečnicam? So varne?
Po besedah predstojnika Ginekološko-porodniškega oddelka v Celju, dr. Jakoba Korena, nobena od naštetih "naravnih" metod ne deluje oziroma mu niso znani dokazi, ki bi jih podpirali. Nekatere od omenjenih metod so lahko tudi zdravju škodljive, druge so preprosto vraže ali delujejo na principu placeba oziroma avto sugestije. Nosečnicam nikakor ne svetuje uporabo medicinsko nepreverjenih metod.
Predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo na Ginekološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra, dr. Gorazd Kavšek, pritrjuje: "Ne obstaja dokazano učinkovitih metod za sprožitev poroda doma, čeprav kroži (danes predvsem na spletu) mnogo opisov "naravnih" načinov za sprožitev poroda (kot na primer zeliščni pripravki, olja in klizme, homeopatija, akupunktura), katerih učinkovitost pa je vprašljiva. Ker nimamo dokazov o učinkovitosti in ker so nekateri pripravki lahko tudi škodljivi, uporabo le teh "naravnih" metod odsvetujemo."
Tudi za spolne odnose ni dokazov o učinkovitosti. "Čeprav obstaja nekaj teoretičnih razmislekov, da bi spolni odnosi lahko pozitivno vplivali na začetek poroda (prisotnost prostaglandinov v semenski tekočini, sproščanje oksitocina med orgazmom), ni prepričljivih znanstvenih dokazov o učinkovitosti spolnih odnosov za sprožitev poroda. Ker pa ne škodijo, če seveda ni razpoka plodovih ovojev, krvavitve ali drugih kontraindikacij, ga nosečnicam mnogokrat svetujejo tudi strokovnjaki," dodaja.
Niti predstojnica slovenjgraškega oddelka za ginekologijo in porodništvo, dr. Katja Juvan, ne more svetovati "naravnih" metod, ker nimajo dovolj močnih znanstvenih dokazov o učinkovitosti. "Pri posamezni nosečnici ne moremo pokazati, ali je ravno ta metoda sprožila porod ali pa je porod nastopil neodvisno od nje," pojasnjuje.
Je sproženi porod daljši in bolečji?
Dozorevanja materničnega ustja, torej dokler porodnica nima rednih in bolečih popadkov, se ne šteje za pravi porod. Porod se začne, ko so redni popadki na dve, tri minute in trajajo vsaj 45 do 50 sekund.
Nemogoče je napovedati začetek in čas trajanja poroda; odvisno je, ali je ženska že kdaj rodila in ali je maternično ustje zrelo. Po izkušnjah dr. Korena potekajo porodi zelo različno hitro, saj je čas trajanja poroda odvisen od mnogih dejavnikov. Porod, ki ga sprožijo umetno zaradi različnih bolezni ali nepravilnosti v nosečnosti, praviloma traja dlje časa, ker večinoma maternični vrat še ni dovolj zrel. Zelo hitro pa potekajo sproženi porodi pri zrelem materničnem vratu, na primer pri tretjerodki, po terminu, kjer opravijo umetno predrtje plodovih ovojev in takoj dodajo zdravilo za popadke.
Po dosedanjih ugotovitvah pa porod, ki ga sprožijo s predrtjem ovojev, traja približno toliko časa kot spontano začeti porod. Če morajo uporabiti sredstva za dozorevanje materničnega ustja, lahko postopek traja dlje - od šest do 48 ur, običajno od 12 do 24 ur. Takrat je porodnica na oddelku in se lahko prosto sprehaja ali kako drugače zaposli svoje misli in telo. Popadki so največkrat blagi ali jih nekaj časa celo ni. Je pa ponavadi res, da je sprožen porod daljši, oziroma čas do začetka poroda je lahko predvsem v očeh nosečnice (pre)dolg. Zato jih pogosto spodbujajo k potrpežljivosti. Namreč, šele ko se popadki okrepijo, se maternično ustje praviloma začne odpirati in porodnico premestijo v porodno sobo. Od takrat se šteje, da se porod tudi dejansko začne.
Porod v vsakem primeru boli, bolečino pa vsaka dojema subjektivno. V vsakem primeru je porod stresen dogodek, ki ga spremljajo intenzivni čustveni pretresi, kar lahko vpliva tudi na dojemanje bolečine. Dejstvo je, da so nosečnice bolj zaskrbljene zaradi sprožitve poroda, zato lahko občutijo hujšo bolečino. Na srečo pa imajo kljub sprožitvi poroda na voljo protibolečinska sredstva.
So dovoljene vse protibolečinske metode?
Pri uporabi protibolečinskih sredstev ni omejitev zaradi umetno sproženega poroda. Med porodom lahko uporabljajo vsa zdravila in tudi druge metode lajšanja bolečin. Z vsako nosečnico se pogovorijo, katera bi bila zanjo najboljša, pri čemer upoštevajo njeno splošno zdravstveno stanje in posebnosti. Pri sproženih porodih, kjer je treba uporabiti sredstva za dozorevanje materničnega ustja, pa najraje priporočajo epiduralno analgezijo, še posebej, če pričakujejo nekoliko daljši porod.
Je večja možnost zapletov pri sproženem porodu?
Najprej naj poudarimo, da porode vedno sprožajo zgolj v varnem okolju porodnišnice, kjer je vedno možen nadzor in pravočasno ukrepanje. Za umetno sproženje poroda se odločijo z razlogom, ker pričakujejo, da bo podaljševanje nosečnosti samo po sebi prineslo več zapletov. Med pospeševanjem poroda stalno nadzirajo stanje porodnice in ploda.
Najpogostejši zapleti so neuspela sprožitev poroda, dolgotrajen porod, dokončanje poroda z urgentnim carskim rezom. Lahko se odlušči posteljica, raztrga maternica, pride do močne krvavitve po porodu. Pri uporabi zdravil za dozorevanje materničnega ustja lahko v redkih primerih pride do premočne stimulacije maternice (zelo pogosti popadki), ki lahko povzroči akutno upočasnitev plodovih srčnih utripov in še redkeje zelo hiter utrip. Če se stanje ne umiri, je potreben nujen carski rez.
Če porod sprožijo pred 37. tednom nosečnosti, ima lahko otrok težave zaradi nedonošenosti, prehodne dihalne stiske in prehodne adaptacijske motnje. Težave so odvisne od višine nosečnosti in zdravstvenega stanja ploda, zato prezgodnji porod sprožijo po skrbni oceni, da je res nujno.
V kolikšnih primerih in kako v slovenskih porodnišnicah umetno sprožijo porod?
Porod sprožijo, če ocenijo, da nadaljevanje nosečnosti predstavlja večje tveganje za plod in/ali za nosečnico. S sprožitvijo poroda prehitijo naravni začetek poroda in s pomočjo postopkov in zdravil povzročijo začetek popadkov in odpiranje materničnega ustja.
- Celjska porodnišnica: Največkrat umetno sprožijo porod s hormonskim pripravkom, ki ga pacientki vstavijo v nožnico.
- Kranjska porodnišnica: Pri zdravi nosečnici se za sprožitev poroda odločijo od 10 do 14 dni po predvidenem datumu poroda, če je seveda stanje nosečnice in otroka dobro. Porod sprožijo pri približno 15 odstotkih, najpogosteje s prostaglandinsko svečko pri nosečnosti čez rok.
- Ljubljanska porodnišnica: Relativno pogosto sprožijo porod (v približno 20 odstotkih). Večinoma svetujejo sprožitev poroda od osem do 10 dni po predvidenem datumu poroda, vsekakor pa po dopolnjenem 42. tednu.
- Slovenj Gradec: Pri zdravi nosečnici sprožijo porod v 10 dneh po roku, če ne otrok ne nosečnica nista ogrožena. Pri njih porod največkrat sprožijo s prostaglandinom v različnih oblikah.
Ne skrbite, znajo in imajo izkušnje. Poskrbeli bodo za vas. Pred prvim porodom so številne ženske sprva zaskrbljene, a zaupanje v ginekologinjo in strokovno osebje v porodnišnici prinese pomiritev. Tri dni po predvidenem datumu poroda se ginekologinja lahko odloči za umetno sproženje poroda. Po sprejemu na ginekološki oddelek in preživeti noči, zjutraj sledi zdravilo za mehčanje materničnega vratu in spodbujanje popadkov. Med procesom pospeševanja poroda je ključno stalno spremljanje počutja otročka in nosečnice. Pospeševanje poroda priporočajo, če se maternično ustje ne odpira dovolj (centerimeter na eno do dve uri), s čimer preprečijo dolgotrajen porod, ki lahko slabo vpliva na plodovo stanje ali zastoj poroda, kjer je potrebno dokončanje z vakuumom ali s carskim rezom.
Porode so umetno sprožali že v sedemdesetih letih 20. stoletja. Od takrat nabirajo izkušnje in dopolnjujejo znanje, zato se velika večina porodov srečno zaključi. Zaupajte in se prepustite. Med sproženim porodom ste pod stalnim nadzorom in pomagali vam bodo, če bo šlo kaj narobe.
