Dojenčkovo nežno kožo lahko prizadenejo različne težave, med katerimi je dermatitis ena najpogostejših. Kadar dojenčke in malčke muči ekcem ali druga oblika dermatitisa, to ni boleče in nadležno le zanje, ampak je tudi stresno in težavno za starše. Težko je gledati otroka, kako trpi, saj srbenje in neugodje poslabšata njihovo splošno razpoloženje in zmotita urnik spanja. Na srečo obstajajo ukrepi, ki bodo otroku prinesli olajšanje in pomagali ohranjati zdravo kožo. Zavedanje o različnih vrstah dermatitisa, njihovih vzrokih in simptomih je ključno za pravilno nego in obvladovanje teh pogostih kožnih težav pri najmlajših.
Kaj je dermatitis in zakaj se pojavlja pri dojenčkih?
Dermatitis je splošen izraz za vnetno bolezen kože, ki se lahko kaže na različne načine, kot so rdečica, suhost, luščenje, izpuščaji in srbenje. Pri otrocih je dermatitis zelo pogost in v splošnem povezan z občutljivostjo kože, ki je nagnjena k draženju, alergijam, njegov pojav pa je pogosto pogojen z dednimi dejavniki. Otroška koža je tanjša in bolj dovzetna za draženje, saj še nima popolnoma razvite zaščitne bariere. Debelina otroške kože predstavlja le petino debeline kože odraslega in nima zaščitne roževinaste plasti, zato je za draženje dovzetnejša. Na koži dojenčkov se pogosto pojavljajo spremembe, ki so pogosto nenevarne in same od sebe izginejo že po nekaj dnevih. A vseeno jih budno spremljajmo, da bomo pravočasno opazili vsak znak bolezni in tako ustrezno ukrepali.
Vzroki za dermatitis so sicer lahko različni, vendar najpogostejši vključujejo:
- Alergije in preobčutljivost: Dermatitis se pogosto pojavi kot odgovor na stik z dražilnimi snovmi, kot so alergeni v hrani (npr. jajca, oreščki, mleko, soja), prah, cvetni prah, neustrezna kozmetika in detergenti. Pri nekaterih otrocih lahko alergeni v hrani sprožijo imunski odziv in vplivajo na kožo.
- Genetski dejavniki: V mnogih primerih ima dermatitis dedni vpliv. Če imata starša ali drugi bližnji družinski člani atopijske bolezni (npr. astmo, alergije ali atopijski dermatitis), obstaja večja verjetnost, da bo to stanje prizadelo tudi njihovega otroka. Otroci, katerih starši imajo atopijske bolezni, so bolj dovzetni za težave s kožo.
- Okoljski dejavniki: Suho in hladno vreme, ekstremne temperature ali onesnažen zrak lahko negativno vplivajo na otrokovo kožo, jo izsušijo in tako povzročijo dermatitis. Hladno vreme ali nizka vlažnost zraka lahko oslabita epidermalno bariero kože.
- Slabljenje kožne pregrade: Kožna pregrada, ki ščiti telo pred škodljivimi vplivi okolja, je pri otrocih še posebej občutljiva. Če je ta pregrada oslabljena, lahko pride do prekomernega izhlapevanja vlage iz kože, kar vodi v suhost, pordelost in srbenje. Koža ne proizvaja dovolj hidrolipidnih snovi, da bi se zaščitila, zaradi česar je ranljiva in odprta za napade alergenov in dražljivih snovi. Zaradi tega koža izgublja vodo, postane suha in srbeča. Slabša barierna funkcija je med drugim posledica pomanjkanja lipidov (npr. linolenske kisline) in napačnega delovanja imunskih celic kože.
- Dražilne snovi: Pogosta uporaba mil ali detergentov lahko poškoduje lipidni sloj kože, ki deluje kot zaščita. Ob stiku z agresivnimi snovmi se koža izsuši in postane bolj ranljiva. Izogibati se je treba dražečim milom in mehčalcem.
- Mikroorganizmi: Prisotnost bakterij, kot je Staphylococcus aureus, ali glivic na koži lahko povzroči draženje in poslabšanje stanja kože.
- Daljša izpostavljenost kože z vlažnimi materiali: Dolgotrajen stik z mokrimi plenicami lahko povzroči t. i. plenični dermatitis, kjer vlaga in trenje oslabita zaščitno funkcijo povrhnjice. Kadar pod plenicami koža ne »diha« dovolj, se prične nabirati vlaga, ki zmehča tanko poroženelo plast kože. Mokra koža je bolj dovzetna za fizične, kemične in encimske procese.
Vrste dermatitisa pri dojenčkih in malčkih
Dermatitis ni samo eden; lahko se pojavi v različnih oblikah, vsaka z različnimi vzroki in simptomi. Pomembno je, da ugotovimo, katera vrsta dermatitisa prizadene otroka, saj to vpliva na izbiro zdravljenja in pristop k obvladovanju simptomov.
Atopijski dermatitis (ekcem): Ta je najpogostejši in se običajno pojavi kot rdeči, srbeči izpuščaji. Je kronično, ponavljajoče se vnetje zgornje plasti kože, ki ga spremlja srbenje. V zadnjih desetletjih je vedno pogostejši, v zahodnem svetu prizadene približno 15 % otrok. Bolezen običajno izbruhne do 5. leta starosti, v odrasli dobi se pogosto pojavlja v blažjih oblikah ali celo povsem izzveni. Ekcem se najpogosteje pojavi med 2. in 5. mesecem starosti, v prvih dveh letih življenja so prizadeta predvsem lica, čelo in lasišče. Koža je rdeča, vlažna, pojavijo se majhne hrapave bunčice. Žarišča močno srbijo, posledica praskanja so okužbe in vlažna vnetja, obložena s krastami. Kasneje v otroštvu se kožne spremembe pojavijo največkrat na udih, predvsem v pregibih velikih sklepov ter po vratu. Vnetje ni več tako izrazito, prevladujejo suha, srbeča žarišča, koža je lahko zadebeljena z grobimi kožnimi gubami. Večina bolnikov ima vse življenje suho in občutljivo kožo. Pri dojenčku se ekcem najpogosteje začne na čelu,
lcih, bradi ali stegnih, in sicer že nekaj tednov po rojstvu. Razširi se lahko po celem telesu, koža pod plenicami navadno ostane neprizadeta. Pri otrocih, starejših od dveh let, se najpogosteje pojavi na pregibih, kot so komolec, za koleni in ušesi, ter na zapestjih, gležnjih in hrbtni strani dlani. Atopijski dermatitis je dedno pogojen. Včasih ne boste mogli ugotoviti vzroka za izbruh ekcema, vendar je dobro poznati določena dražila, ki otroka motijo, npr. če mu je prevroče ali na njem uporabljate določene izdelke. Pri večini otrok se ekcem izboljša do šole, v nekaterih primerih pa lahko vztraja tudi v odraslo dobo. Kako zdraviti ekcem pri dojenčkih in otrocih: razlaga dermatolog
Kontaktni dermatitis: Ta se razvije, ko koža pride v stik z dražilno snovjo, povzroča pa rdečico, srbenje in včasih mehurčke. Je alergijska reakcija, ki se pojavi po stiku kože z alergeno snovjo.
Seboroični dermatitis (temenca): Znan tudi kot TEMENCA, se običajno pojavi na lasišču in je manj srbeč kot drugi tipi. Zaznamujejo ga belorumene luske. Običajno nastanejo na otrokovi glavici med šestim in osmim tednom starosti. Ker lojnice prekomerno delujejo, se na lasišču oblikujejo luskaste, precej dobro pritrjene krastice. Pri temencih pomaga, če lasišče masiramo z mehko krtačo ali pa ga pred kopanjem natremo z otroškim ali oljčnim oljem.
Plenični dermatitis: Pogosto posledica draženja zaradi vlage in trenja v pleničnem predelu. Gre za vnetje kože, ki nastane zaradi dolgotrajnega stika kože z urinom, blatom ali dražečimi snovmi v plenicah, kar povzroči rdečico, srbenje in včasih tudi boleče razjede na predelu zadnjice in dimelj. Kadar pod plenicami koža ne »diha« dovolj, se prične nabirati vlaga, ki zmehča tanko poroženelo plast kože. Mokra koža je bolj dovzetna za fizične, kemične in encimske procese. Urin in blato delujata dražeče, prav tako ostanki čistil. Vsi ti dejavniki povzročijo, da koža pod pleničko postane rdeča, vneta in srbeča. Pri milejši obliki pleničnega dermatitisa so spremembe manj izrazite, dojenček joka le ob previjanju in čiščenju, razdražena koža je občutljiva na dotik. Pri resnejši obliki je koža močno pordela, pojavijo se bunčice in mehurčki. Poškodovana koža je bolj dovzetna za okužbe, pogosto lahko izoliramo kvasovko Candido albicans. Ta glivica je tudi sicer prisotna na koži, vendar ni povsem jasno, ali je njeno povečano koncentracijo na prizadeti koži povzročil dermatitis ali je Candida prispevala k nastanku dermatitisa.
Perioralni dermatitis: Ta manj pogosta vrsta se pojavi okoli ust in včasih nosu.
Simptomi dermatitisa pri dojenčkih in malčkih
Simptomi dermatitisa se lahko razlikujejo po intenzivnosti, odvisno od resnosti stanja in trajanja izpostavljenosti dražljajem.
- Rdečica (eritem): Prizadeta koža postane rdeča zaradi razširitve kapilar in povečanega pretoka krvi na prizadetem območju. Pri dojenčkih se dermatitis najpogosteje pojavi na ličkih, kjer je koža pordela, vneta, suha ali vlažna, lahko se pojavi tudi luščenje in drobne rane zaradi srbenja.
- Srbenje (pruritus): Srbenje je ena glavnih značilnosti ekcema. Površinska pregrada kože je okvarjena, kar pomeni, da lahko alergeni in dražeče snovi prodrejo globoko, kar povzroči vnetje in sproščanje srbeče molekule imenovane histamin. Srbenje je posledica sproščanja vnetnih mediatorjev, kot je histamin, kar spodbuja otroka k praskanju. Otroka je pomembno naučiti strategij, kako se izogniti praskanju ekcemov, saj se lahko s tem povečajo in s tem prizadanejo še več kože. S praskanjem namreč poslabša ekcem, saj poškoduje zgornjo plast kože, kar lahko privede do okužbe. Zlasti ponoči otroku lahko nadenete rokavice proti praskanju.
- Suha koža (kseroza): Koža izgubi svojo naravno vlago zaradi poškodbe lipidne bariere, kar povzroči hrapavost in luščenje. Suhi srbeči ekcem lahko negujemo z nadomestki mila (sindeti) in z nanosom emolienta dvakrat na dan, ki bo uravnotežil koži prijazne bakterije.
- Luščenje ali lisasta koža: Pogosto se dogaja, da na večjih površinah dojenčkove kože opazimo, da se njena površinska plast lušči. Ta sprememba je nenevarna in kmalu preneha. Dojenčkova koža se hitro obnavlja, zato tudi proces celjenja in zdravljenja poteka mnogo hitreje. Pri starejših otrocih in odraslih se ekcem nahaja predvsem na vratu in v kožnih gubah, okoli komolcev, zapestja in za koleni. Predeli ekcema so lahko popraskani in lahko krvavijo.
- Izločanje tekočine (eksudacija): Na koži se lahko pojavijo mehurčki, ki ob poškodbi sprostijo serozno tekočino. Pojavijo se lahko tudi mehurčki, ki rosijo.
- Oteklina (edem): Oteklina je znak vnetne reakcije, kjer tekočina iz krvnih žil uhaja v okoliška tkiva.
- Zadebelitev kože (hiperkeratoza): Pri kroničnem dermatitisu se lahko povrhnjica zadebeli zaradi stalnega draženja.
Kako prepoznati dermatitis pri dojenčku?
Pri dojenčkih se dermatitis najpogosteje pojavi na ličkih, kjer je koža pordela, vneta, suha ali vlažna, lahko se pojavi tudi luščenje in drobne rane zaradi srbenja. Spremembe so pogosto prisotne tudi na lasišču ter na predelu pod plenico. Koža je lahko občutljiva in pri dotiku je prisotna bolečina. Pri majhnih otrocih se izbruhi dermatitisa navadno pojavijo na suhih predelih kože, brez izločanja tekočin, tipično pa prizadenejo predel zapestij, gležnjev in notranje strani nog ali rok. Koža je pogosto luskasta in srbeča, kar vodi v dodatno draženje zaradi praskanja.
V primeru, da ste opazili, da se je koža vašega otroka nenadoma začela rdečiti, srbeti ali luščiti, so se morda pojavili tudi drobni izpuščaji ali pordelost, ki je povzročila nelagodje, potem ste verjetno že naleteli na eno izmed najpogostejših kožnih težav pri otrocih - dermatitis.
Preventiva in učinkovita nega otroške kože
Kadar dojenčke in malčke muči ekcem, to ni boleče in nadležno le zanje, ampak je tudi stresno in težavno za starše. Težko je gledati otroka, kako trpi, saj srbenje in neugodje poslabšata njihovo splošno razpoloženje in zmotita urnik spanja. Na srečo obstajajo ukrepi, ki bodo otroku prinesli olajšanje.
Ključne strategije za nego kože:
- Identifikacija in izogibanje sprožilcem: Pomembno je, da opazujete, kaj lahko sproži ali poslabša dermatitis pri dojenčku. Lahko gre za določene izdelke, hrano, tkanine, plenico ali celo okoljske dejavnike. Otrokov ekcem lahko nadzorujete tudi z ugotavljanjem sprožilcev.
- Nežna nega kože: Redna uporaba blagih, brezdišavnih vlažilcev z okluzivnim delovanjem je ključna! Izogibajte se izdelkom, ki temeljijo na mešanici olj, saj olja uničujejo kožno bariero. Nove raziskave dokazujejo, da naravne mešanice olj, ki so tako priljubljene v naravni kozmetiki, na kratki rok delujejo, a na dolgi rok močno poslabšujejo kožno stanje. Izbirajmo mazila z višjim odstotkom maščob, ki okrepijo zaščitno vlogo kože in preprečujejo izgubljanje vlage, ter z dodatki naravnih vlažilcev, kot npr. urea, ki zadržujejo vodo v povrhnjici. Negovalna mazila lahko vsebujejo dodatke, kot so urea, ki nase veže vlago (ni primerna za uporabo na ranjeni koži), rastlinska olja, izvleček kamilic ali srebrov prah, ki deluje antiseptično in protivnetno. Negovalno mazilo nanesemo vsaj enkrat dnevno, obvezno tudi po tuširanju, ko je koža še vlažna.
- Ustrezno kopanje: Kopanje naj bo kratko in v mlačni vodi! Po kopanju nežno popivnajte kožo in to je to. Kože ne drgnite z brisačo! Pri čiščenju kože velja posebno pozornost nameniti ohranjanju zdrave kožne bariere. Ker mila običajno kožo izsušijo, je pomembno, da uporabljate nežen gel za prhanje, ki kožo hrani in vlaži. Hemptouch Nežna krema za prhanje kožo čisti s pomočjo nežne rastlinske osnove brez sulfatov, ki bi lahko občutljivo kožo še dodatno izsušili in dražili. Vsebuje konopljino olje in olje grozdnih pešk, ki kožo oskrbita z lipidi, potrebnimi za obnovo kožne bariere ter mehčanje in vlaženje kože. Pri akutnem zagonu ekcema bo zdravnik svetoval obkladke s fiziološko raztopino.
- Uporaba emolientov: Redna uporaba krem z lipidnimi sestavinami obnavlja zaščitni sloj kože in zmanjšuje suhost. Pri negi atopijske kože je izjemnega pomena premišljena in ciljna nega kože, saj le ta lahko močno vpliva na stanje in izrazitost simptomov dermatitisa. V ta namen priporočamo Nežno mazilo za otroke - bogato hranljivo, obnavljalno in zaščitno mazilo, ki pomirja in neguje občutljivo kožo otrok ter ščiti pred nenadno izsušitvijo.
- Ustrezna oblačila: Oblačila naj bodo mehka, iz naravnih materialov, kot je bombaž. Izogibati se je treba nošenju oblačil iz volne ali grobih vlaken (zaradi iritacije kože).
- Prehrana: Včasih lahko na dermatitis pri dojenčku vpliva določena hrana. Glede možnih alergij ali intoleranc se NUJNO posvetujte s pediatrom, oziroma alergologom. Včasih so alergije tako blage, da se jih sploh ne opazi, zato previdno in pozorno!
- Preprečevanje praskanja: Otroku lahko zaščitimo kožo z mehko oblogo ali nežno povojno tehniko, kar preprečuje mehanske poškodbe zaradi praskanja. Kratko striženje nohtov in uporaba mehkih rokavičk močno zmanjšata poškodbe kože zaradi praskanja.
- Hladni obkladki: Hlajenje prizadetih predelov s fiziološko raztopino ali hladnimi obkladki zmanjša vnetje in občutek nelagodja.
- Vsakodnevna nega: Ko je bolezen v akutni fazi, starši in otroci praviloma zelo skrbno negujejo kožo, ko pa se stanje umiri, njihova volja popusti. Pri atopijskem dermatitisu pa je ključna prav redna in vsakodnevna nega v obliki oljnih kopeli ter negovalnih mazil. Tako se vzpostavi kožna pregrada, zmanjša število infekcij in ublaži srbečica.
Specifični pristopi k različnim vrstam dermatitisa
Plenični dermatitis:
- Preventiva in zdravljenje: Najbolje je preprečiti nastanek s pravilno in dosledno nego kože. Tako malčka obvarujemo pred praviloma nenevarno, a neprijetno situacijo. Ko se dojenček pokaka ali polula, ritko in spolovilo nežno očistimo le z mlačno vodo, saj lahko mila povzročijo preobčutljivost. Ostanke mazil in umazanijo lahko odstranimo z blagimi olji ali oljnimi robčki. Vedno pustimo malčka nekaj časa brez plenice, da se koža popolnoma osuši, šele potem mu ohlapno in dovolj zračno namestimo novo. Bombažne plenice morajo biti dobro oprane, brez ostankov pralnih sredstev. Sicer naj bo dojenček, kadar je le mogoče, nekaj časa brez plenice. Na čisto in suho kožo nanesemo pripravek za nego kože pod plenico. Najpogostejše učinkovine mazil so dekspantenol, ki kožo pomiri in obnavlja, smukec (talcum), ki nase veže vlago in preprečuje drgnjenje, cinkov oksid, ki deluje protivnetno in suši kožo, bizmutov subgalat, ki deluje blago antiseptično, izvleček kamilice s protivnetnim delovanjem ter ribje olje (oleum jecoris), ki pospešuje celjenje. Priporoča se tudi poparek iz hrastovega lubja za umivanje predela pod pleničko. Deluje protivnetno in zmanjša transpiracijo kože. V primeru hujše oblike pleničnega izpuščaja, gnojenja, mehurčkov ali razjed, je priporočljivo obiskati zdravnika, ki bo prepoznal morebitno sekundarno infekcijo in svetoval, kako najbolje negovati prizadeto kožo. Po potrebi bo predpisal protiglivična ali protivnetna mazila.
Atopijski dermatitis (ekcem):
- Vsakodnevna nega: Ključna je redna in vsakodnevna nega v obliki oljnih kopeli ter negovalnih mazil. Tako se vzpostavi kožna pregrada, zmanjša število infekcij in ublaži srbečica. Pri akutnem zagonu ekcema bo zdravnik svetoval obkladke fiziološko raztopino ter predpisal lokalna kortikosteroidna, ob infekciji pa antibiotična mazila. Ko se zagon umiri, so na voljo imunomodulatorji, kot sta takrolimus in pimekrolimus, ki zmanjšujejo pogostost izbruhov. Srbež zmanjšamo z antihistaminiki v obliki tablet ali sirupa. V poštev pride klimatsko zdravljenje, fototerapija, pri najtežjih oblikah bolezni so na voljo tudi sistemski imunosupresivi. Ob dokazanem vzroku alergije se moramo določenemu alergenu čim bolj izogibati. Izogibati se je treba tudi dražečim milom in mehčalcem, kajenju v stanovanju, ne pretiravajmo z umivanjem. Tudi pri poklicni izbiri mladih bolnikov je potrebna pazljivost, manj primerni so npr. poklici s pogostim umivanjem in razkuževanjem rok. Atopijski dermatitis je kronična bolezen, a z doslednim upoštevanjem nasvetov zdravnika, uporabo predpisanih zdravil ter redno nego lahko bistveno vplivamo na njen potek in s tem izboljšamo kakovost življenja. Vlaženje kože vsaj dvakrat na dan je ključnega pomena! Priporočljivo je uporabljati izdelke brez dišav, barvil in alkohola. Mazila ali kreme, ki ustvarjajo hidro-lipidno bariero, preprečujejo izhlapevanje vode, hkrati pa omogočajo koži dihati. Takšni izdelki naj ne vsebujejo agresivnih emulgatorjev in naj bodo osnovani na sestavinah, kot so lanolin, karitejevo maslo, ali podobno podobno, saj raznorazna olja kožno bariero samo še bolj uničujejo! Hladni obkladki z DESTILIRANO VODO in kratke kopeli, oziroma tuširanje z mlačno vodo: Da ublažiš srbenje, lahko uporabiš hladne obkladke iz bombaža. Ampak ti naj ne bodo namočeni v navadno vodo, ampak v DESTILIRANO, ki ima nižji PH, oziroma je za kožo manj dražeča. Prav tako se priporoča, da trajanje kopanja, oziroma tuširanja ne presega 5 minut in da uporabljaš MLAČNO vodo. Raje navij radiatorje in poskrbi za vlažilec zraka, kot pa da malčku s toplo vodo izpereš zaščitno olje iz kože.
Druge pogoste kožne spremembe pri dojenčkih
Poleg specifičnih vrst dermatitisa se lahko na nežni otroški koži pojavijo tudi druge spremembe:
- Toksični eritem: Med prvim in tretjim dnevom življenja se na koži novorojenčka lahko pojavijo rdeči madeži z majhnimi belimi zatrdlinami in morebiti celo rumenkastimi mozoljčki. Običajno prizadenejo celotno telo, le podplatov in dlani ne. A eritem sam po sebi izgine do 14. dne življenja in ne povzroča nobenih dodatnih težav.
- Akne: Tudi dojenčki jih imajo. In še pogoste so, saj jih povzročajo materini hormoni, ki se na novorojenčka prenesejo med porodom. Ne dotikajte se jih in jih ne iztiskajte, saj bo dojenčkova koža do tretjega meseca starosti spet gladka.
- Milije: So majhni ogrci, za bucikino glavico velike bele pikice, zrnate na otip. Nastanejo zaradi nezrelih žlez lojnic, iz katerih izločki ne morejo izteči, saj nimajo izvodila. Tudi te pustimo pri miru, saj bodo izginile same.
- Štorkljin ugriz in žilnjak ali hemagiom: Ti svetlo rdeči madeži se pogosto pojavljajo na zatilju ali čelu in so v osnovi razširitve drobnih krvnih žilic, ki zbledijo do konca prvega leta otrokove starosti. Po drugi strani je žilnjak modrordeče, s krvjo napolnjeno in dvignjeno vozličasto krvno tkivo. Tudi ta je nenevaren in izgine sam od sebe. V primeru, da se pojavi na motečih mestih, kot so ustnice in veke, jih zdravnik lahko odstrani tudi z lasersko terapijo.
- Rumena koža (zlatenica): Zlatenica pri novorojenčkih se pokaže v obliki rumene obarvanosti kože in očesne roženice. Njegovo telo razgrajuje del rdečih krvničk, ki jih po porodu ne potrebuje več, zato ne gre za bolezen v pravem pomenu besede. Bilirubin, žolčno barvilo, ki pri tem razgrajevanju nastaja skozi pljuča, prehaja v žolčevode in se izloča skozi črevesje. Ker so jetra še majhna, vsega barvila ne morejo predelati takoj, zato se del tega odlaga v podkožnem tkivu. Visoko vrednost bilirubina lahko zmanjšamo s fototerapijo oziroma obsevanjem z ultravijolično svetlobo. Posebna modra lučka v koži topen bilirubin naredi vodotopen, in ta se tako izloči z urinom in blatom. Rumenkasta obarvanost kože je lahko sicer tudi posledica drugačnih kožnih sprememb, ki zahtevajo pozornost pediatra ali so znak drugega sistemskega obolenja.
- Izpuščaji: Rdeči madeži na koži se lahko pojavijo posamično in tudi po celotnem telesu. Lahko so simptom znanih otroških bolezni; rdečk, ošpic, škrlatinke, skupaj z njimi pa se pojavijo še drugi znaki, kot so vročina in otekle bezgavke. Obiščite pediatra, saj je vzrok lahko tudi kožna bolezen, okužba ali alergija.
- Glivična okužba ali soor: Če koža v predelu plenic postane rdeča, luskasta ali polna mozoljčkov, je vzrok zato lahko glivična okužba, ki jo pogosto spremlja tudi okužba ustne sluznice. Glivice iz ust namreč potujejo na splovila in z blatom okužijo tudi predel ritke. Pediater v tem predpiše mazilo in tinkturo za usta, znaki okužbe pa običajno izginejo v nekaj dneh.
Kdaj obiskati zdravnika?
Čeprav je dermatitis pogosta težava, je pomembno vedeti, kdaj je potreben strokovni nasvet. Če opazite hujše oblike pleničnega izpuščaja, gnojenja, mehurčkov ali razjed, se posvetujte z zdravnikom. Prav tako je nujno obiskati zdravnika v primeru, da se stanje kože ne izboljšuje kljub dosledni negi, ali če sumite na hudo okužbo. Za hujše primere se posvetujte z zdravnikom, saj je včasih nujno potrebno predpisati ustrezna zdravila, kot so kortikosteroidne kreme ali antihistaminiki. Prav tako se glede prilagojene prehrane in možnih alergij nujno posvetujte s pediatrom ali alergologom.
Dermatitis ni nalezljiv. Gre za vnetni proces kože, ki je posledica dražljajev ali notranjih dejavnikov, ne okužbe.
Ob dokazani diagnozi in ob upoštevanju vseh navedenih smernic lahko bistveno izboljšate kakovost življenja vašega dojenčka in mu omogočite zdravo ter udobno otroštvo.
tags: #akutni #dermatitis #pri #dojencku