Mehka, občutljiva koža dojenčka je pogosto prvi pokazatelj, da se v njegovem telesu nekaj dogaja. Izpuščaji, pogosta prebavna nelagodja, kihanje, smrkanje ali nenavadna razdražljivost brez očitnega razloga so lahko znaki alergijske reakcije. Ker so alergije v zgodnjem otroštvu vse pogostejše, je dobro vedeti, kako jih prepoznati, katere so najpogostejše in kako ukrepati, ko se pojavijo prvi znaki. Alergija na mleko, še posebej na beljakovine kravjega mleka, je ena najpogostejših prehranskih alergij pri dojenčkih. Razumevanje njenih vzrokov, simptomov in strategij obvladovanja je ključnega pomena za dobro počutje dojenčka in mir staršev.
Kaj je alergija na mleko in kako se pojavi pri dojenčkih?
Alergija na mleko je preobčutljivost osebe za določeno snov, ki ji pravimo alergen. V primeru alergije na mleko gre za nenormalno, preveč burno reakcijo imunskega sistema na beljakovine, ki jih najdemo v mleku. Ta reakcija se lahko pojavi na različne načine, od blagih kožnih izpuščajev do hudih prebavnih težav.
Pomembno je razlikovati med alergijo na beljakovine kravjega mleka in intoleranco za laktozo. Alergija na mleko je imunsko posredovana reakcija, medtem ko je intoleranca za laktozo posledica nezadostnega izločanja encima laktaze, ki razgrajuje sladkor v mleku. Simptomi intolerance za laktozo pri dojenčku vključujejo prisotnost kronične ali akutne driske, napihnjenost, trebušne krče, napenjanje in bruhanje.
V zadnjih desetih letih se je število primerov alergije na beljakovine v kravjem mleku podvojilo. Alergija na kravje mleko predstavlja 13 % vseh alergij na hrano pri otrocih in prizadene približno 3 % dojenčkov, mlajših od dveh let. V več kot 80 % primerov izgine do prvega ali drugega leta starosti, če se kravje mleko popolnoma izloči iz prehrane dojenčka. Alergija vztraja pri 20 % prizadetih otrok.
Če se dojenček doji in se reakcija pojavi po obroku matere (ko je zaužila morebitni alergen), je možno, da je ta prek materinega mleka vplival nanj. V materino mleko se lahko prenašajo manjše količine alergenov, ki jih mama zaužije, predvsem beljakovine kravjega mleka in jajc. Količina alergenov, ki se prenaša z maminim mlekom, je zelo različna od mame do mame.
"Alergijski marš": Razvoj alergij skozi življenje
Alergologi včasih uporabljajo izraz "alergijski marš" za opis načina, kako se alergije običajno kažejo glede na starost. Pri dojenčkih so pogoste predvsem težave s prebavili in kožo. Majhni otroci imajo več težav s spodnjimi dihali, v najstniškem obdobju in pri mladih odraslih pa so pogoste težave z zgornjimi dihali in očmi, na primer sezonski nahod.
V prvem letu življenja (pa vse do tretjega, četrtega leta starosti, ko izzvenijo) so daleč najbolj pogoste prehranske alergije - alergije na kravje mleko in jajca. Pri dojenčku se alergijske težave lahko pojavijo že po stiku z alergeni kravjega mleka in jajc preko materinega mleka ali ob uživanju adaptiranega mleka za dojenčke. Pokažejo se najbolj pogosto kot atopijski dermatitis in težave s prebavili.
Kasneje, ko otrok odrašča, se alergijske težave pojavijo tudi ob stiku z drugimi alergeni iz okolja, kot so pršice, pelodi in živalska dlaka. Ne smemo pozabiti tudi na številne snovi, s katerimi pride otrok v stik ob uporabi čistil (pralni prašek, mehčalec) in kozmetike (kreme, šamponi, tekoča mila).
Kako prepoznati alergijsko reakcijo pri dojenčku?
Znaki alergij se navadno pokažejo najprej na prebavi: trdovratni krči v trebuhu, bruhanje, driske, celo krvave driske, otrok ne napreduje na teži. Eden od znakov alergije pa so spremembe na koži: lisasti izpuščaji, otekline. Redkeje se pojavijo težave z dihali - težko dihanje.
Glavni trije tipi simptomov, ki kažejo na prisotnost alergije na beljakovine iz kravjega mleka, so:
- Na koži: izpuščaji, ekcemi, pordelost kože, bleda koža na obrazu ali edemi (otekline).
- Na prebavilih: prisotnost regurgitacije, zaprtja, kronične driske (pri novorojenčkih) in bolečine v trebuhu (pri majhnih otrocih).
- Na dihalih (20-30 % obstoječih primerov): piskajoče dihanje, astma, težave z dihanjem.
Na srečo se anafilaktična reakcija (huda sistemska alergijska reakcija) pojavi veliko redkeje.
Če ima otrok težave samo s kožo, lahko mama, ki doji, uživa vso hrano, za katero so alergološki testi negativni. Uživanje alergene hrane (drevesni oreški, arašidi) morda lahko celo prepreči razvoj in nastanek alergije na to živilo, vendar to velja samo dokler so alergološki testi negativni.
Diagnostika alergije na mleko: Ni vedno lahka
Diagnoza alergije na mleko ni vedno lahka, saj so znaki različni in jih je mogoče zamenjati z drugimi motnjami. Za potrditev zdravnikovih sumov bo moral malček opraviti celoten sklop testov za odkrivanje alergij, ki jih bo opravil zdravnik specialist. Opravil bo vrsto kožnih testov ali pa bo morda uporabil obližni test ali provokacijski test, da bi dokazal prisotnost alergije med prebavo, in bo opravil navzkrižno primerjavo s podatki, pridobljenimi iz predhodno opravljenih krvnih preiskav.
Družinska anamneza alergij predstavlja dejavnik tveganja. Če je eden od staršev ali brat ali sestra alergičen na kravje mleko, to ne pomeni, da bo novorojenček nujno podedoval enako vrsto alergije. Kljub temu je bilo zabeleženo večje število primerov alergij na hrano v družinah z anamnezo drugih vrst takšnih alergij. Če sta oba starša alergika, so alergije pri otroku še znatno bolj verjetne.
Obvladovanje alergije na mleko: Dieta in nadomestki
Če je alergija potrjena, se mora mamica, ki še doji, držati stroge diete, prav tako pa tudi otrok, ki že je gosto hrano. V primeru alergije na kravje mleko, dojenčke, ki niso dojeni, hranimo s hipoalergenimi mleki, po priporočilu pediatra. V teh mlečnih formulah so beljakovine kravjega mleka razgrajene tako, da pri otroku ne sprožajo alergijske reakcije. Hipoalergijskih mlečnih formul je več, pravo izberemo glede na to, na katere beljakovine mleka je otrok preobčutljiv.
Če dojite, je vaša naloga, da iz svoje prehrane izločite vse mlečne izdelke, saj lahko nekatere beljakovine iz kravjega mleka preidejo v materino mleko. Če dojenčka ni mogoče dojiti, vam bo zdravnik priporočil najboljšo rešitev za prehrano glede na potrebe vašega dojenčka.
Naučiti se boste morali razvozlati vse etikete, da bi odkrili tudi najmanjšo sled beljakovin iz kravjega mleka v vsakdanji hrani. Najpogosteje uporabljeni in znani izrazi, ki morajo biti poudarjeni na embalaži izdelkov, vključujejo: mleko v prahu, kazein, kazeinat, laktoglobulin, laktalbumin, sirotka itd.
Mit o izpuščajih in alergijah
Eden od pogostih mitov je, da je vsak izpuščaj pri otroku posledica alergije. Ta mit ne drži. Pri izpuščajih gre najpogosteje za okužbo oziroma infekcijsko bolezen ali pa za neko drugo vrsto kožnih izpuščajev, ki po navadi niso povezani z alergijo na hrano ali na kako drugo snov.
Prav tako mit ne drži, da je vsaka prebavna težava alergija na hrano. Prebavne težave, kot so zaprtje, kolike in polivanje, ima kar 80 % dojenčkov. Večinoma ne gre za alergijo na hrano, kljub temu pa nekaterim dojenčkom pri teh težavah pomaga dieta brez mlečnih beljakovin oziroma uživanje t. i. hipoalergenih mlečnih formul ali hidrolizatov.
Tudi mit, da dieta pozdravi atopijski dermatitis, ne drži. Bolj kot hrana so sprožilci poslabšanja atopijskega dermatitisa različni drugi dejavniki, kot so okužbe, suh zrak, potenje in psihični stres. Večina otrok z atopijskim dermatitisom, sploh pri blagih oblikah, nima alergije na hrano, zato diete v tem primeru nimajo večjega pomena.
Pomembno je vedeti, da otrok z alergijo na kravje mleko verjetno ne bo dobro prenašal tudi kozjega ali ovčjega mleka, saj obstaja visoka stopnja navzkrižne reaktivnosti. Prav tako mleko brez laktoze ni primerno pri alergiji na beljakovine kravjega mleka.
Prva hrana za dojenčka: Kaj pa alergije?
Dojenje kot zaščita pred alergijami
Dojenje do tretjega ali četrtega meseca starosti je v prid obrambi pred alergijskimi boleznimi in morda nekoliko odloži začetek nekaterih alergijskih težav. Vendar pa ni dokazov, da so nedojeni otroci bolj dovzetni za alergije. Materina prehrana mora biti ta čas enaka kot med nosečnostjo (pestra, zdrava, vsebuje naj tudi dovolj svežega sadja in zelenjave).
Materino mleko ščiti dojenčka pred alergijami na dva načina: izključno dojeni otroci so v prvih mesecih življenja manj izpostavljeni potencialnim alergenom, saj se hranijo izključno z materinim mlekom. Poleg tega imajo izključno dojeni dojenčki drugačen imunski sistem kot otroci, ki niso izključno dojeni. Kolostrum, prvo mleko, je bogato s protitelesi, ki ščitijo dojenčka pred alergijami.
Izključno dojenje je najboljši način prehranjevanja dojenčka od rojstva pa do njegovega 6. meseca starosti, nato pa ob uvajanju goste prehrane do 2. leta oziroma še dlje. Dojenje omogoča optimalno rast, ščiti pred okužbami, zmanjša pojavnost alergij, je vedno pri roki, je ekološko neoporečno in poceni.
Zaključek
Alergija na mleko pri dojenčkih je pogosta in lahko povzroči vrsto neprijetnih simptomov. Zgodnje prepoznavanje, pravilna diagnostika in ustrezno obvladovanje, ki pogosto vključuje dieto matere, ki doji, ali uporabo posebnih formul za dojenčke, so ključni za zdravje in dobro počutje otroka. V primeru dvomov ali skrbi se vedno posvetujte z zdravnikom ali pediatrom.