Alergija na hrano pri dojenčkih predstavlja vse večjo skrb za starše, pri čemer se pogosto postavlja vprašanje povezanosti z dojenjem in materinim mlekom. Čeprav dojenje velja za idealno prehrano za dojenčka, obstajajo pomisleki glede materinega mleka kot potencialnega vzroka za alergije. Razumevanje mehanizmov alergij, vloge dojenja pri preventivi in obravnavi ter razlik med alergijo in intoleranco je ključno za zagotavljanje optimalnega zdravja najmlajših.
Kaj je alergija na mleko?
Alergija na mleko je pretirana ali neustrezna reakcija imunskega sistema na beljakovine, ki jih najdemo v mleku in mlečnih izdelkih. Imunski sistem, ki je sicer namenjen obrambi telesa pred patogeni, v primeru alergije napačno prepozna mlečne beljakovine kot nevarne tujke. Ta napačna prepoznava sproži vrsto alergijskih odzivov, ki se lahko kažejo na različnih organskih sistemih, vključno s prebavili, kožo in dihidali.
Kravje mleko vsebuje številne beljakovine, ki so pogosti alergeni, med njimi predvsem kazein in sirotka. Telo otrok in ljudi, nagnjenih k alergijam, tvori specifična protitelesa proti tem mlečnim alergenom. Ta protitelesa nato stimulirajo alergijske celice v telesu, ki sproščajo histamin in druge snovi, odgovorne za alergijske simptome.
Pomembno je razlikovati alergijo na mleko od laktozne intolerance. Alergija je reakcija imunskega sistema na beljakovine, medtem ko je laktozna intoleranca posledica pomanjkanja encima laktaze, ki je potreben za razgradnjo mlečnega sladkorja (laktoze). Čeprav se simptomi obeh stanj lahko prekrivajo, so mehanizmi in posledice bistveno različni.
Pogostost in razvoj alergije na mleko
Številke kažejo, da ima med 2 % in 3 % otrok, mlajših od 3 let, alergijo na mleko. V preteklosti so zdravniki verjeli, da večina otrok to alergijo preraste do tretjega leta starosti, vendar novi dokazi to prepričanje izpodbijajo. Nekatere študije kažejo, da manj kot 20 % otrok preraste alergijo do 4. leta starosti. Poleg tega je presenetljivo, da približno 80 % otrok razvije alergijo na mleko do 16. leta starosti, kar nakazuje, da alergija na mleko ni nujno le "otroška" težava, temveč se lahko pojavi ali vztraja tudi v adolescenci.
Alergija na beljakovine kravjega mleka se običajno razvije v prvih mesecih življenja, pogosto že v prvem letu. Pri dojenčkih, ki niso dojeni in imajo v družini zgodovino alergij, je tveganje za razvoj te alergije večje, zlasti če so starši že alergični na mleko ali druge pogoste alergene. Kravje mleko in sojine beljakovine sta glavna povzročitelja nastanka alergij pri otrocih, mlajših od 6 mesecev, katerih starši že kažejo simptome alergije.
Čeprav se veliko otrok z alergijo na mleko uspešno spopade in jo preraste, je pomembno vedeti, da nekatere alergije, kot so tiste na ribe in arašide, praviloma trajajo dlje kot alergije na mleko in jajca. Vendar pa se pri alergiji na beljakovine kravjega mleka več kot 80 % primerov izboljša do prvega ali drugega leta starosti, če se kravje mleko popolnoma izloči iz prehrane dojenčka. Kljub temu alergija vztraja pri 20 % prizadetih otrok.
Simptomi alergije na mleko
Znaki in simptomi alergije na mleko se lahko zelo razlikujejo od blagih do hudih, pojavijo pa se lahko takoj po zaužitju mleka ali šele po nekaj urah, včasih celo po nekaj dneh. Simptomi se lahko kažejo na vseh organskih sistemih: prebavilih, koži in dihalih. Če je mleko del redne prehrane, lahko imunski sistem povzroča te simptome več dni, če ne tednov.
Simptomi na prebavilih:
- Splošno nelagodje otroka
- Pogost jok, pogosto brez očitnega razloga
- Slabo pridobivanje telesne teže, kar je lahko zaskrbljujoče pri dojenčkih
- Prebavne težave, kot so driska, bruhanje, zaprtje ali kronična driska pri novorojenčkih
- Bolečine v trebuhu (pri majhnih otrocih)
- Regurgitacija ali polivanje (pri dojenčkih pogosto izpljunejo delce hrane, vendar mora zdravnik preveriti, ali bruhanje presega tipično regurgitacijo ob obroku)
- Napihnjenost, bolečine v trebuhu, napenjanje in bruhanje (simptomi laktozne intolerance, ki jih je treba razlikovati od alergije)
Simptomi na koži:
- Izpuščaji, ekcemi, srbečica in rdečina kože
- Bleda koža na obrazu
- Edemi (otekline), zlasti otekanje ustnic, jezika, neba, žrela ali grla
- Koprivnica
Simptomi na dihalih:
- Piskajoče dihanje, astma, težave z dihanjem
- Kihanje, zamašen nos
Hude reakcije:
Ekstremna, smrtno nevarna reakcija na mleko lahko povzroči anafilaksijo. Anafilaktična reakcija je veliko redkejša, vendar zahteva takojšnjo zdravniško pomoč in hospitalizacijo. To je huda motnja krvnega obtoka v kombinaciji z nenadnim padcem krvnega tlaka.
Pri dojenčkih se simptomi lahko začnejo kazati že 2 uri po zaužitju mleka in lahko trajajo do 72 ur. Če pa je mleko del redne prehrane, lahko simptomi vztrajajo dlje časa.
Dejavniki tveganja in dednost
Vsi smo lahko alergični na različne snovi, vendar nekateri posamezniki imajo večjo možnost, da postanejo alergični. Pomembno vlogo pri tem ima dednost. Če je alergija že prisotna v družini (starši, brat ali sestra), je večja možnost, da jo bo imel tudi otrok. Eden od staršev ali brat ali sestra, ki sta alergična na kravje mleko, ne pomeni nujno, da bo novorojenček podedoval enako vrsto alergije, vendar je bilo zabeleženo večje število primerov alergij na hrano v družinah z anamnezo drugih vrst takšnih alergij.
Poleg dednosti vplivajo na razvoj alergij tudi okoljski dejavniki. Onesnaženo okolje, uporaba kemikalij, umetnih barvil, konzervansov in raznih dodatkov v hrani lahko prispevajo k naraščanju alergijskih bolezni. Okoljski alergeni vključujejo prah, pršice, plesni, pelod, dim, parfume in druge snovi, ki so prisotne v zraku. Domače živali, predvsem mačke in psi, so lahko pogost vir alergenov.
Diagnoza alergije na mleko
Diagnoza alergije na mleko ni vedno lahka, saj so simptomi pogosto podobni simptomom drugih bolezenskih stanj ali prebavnih motenj. Zato je pomembno, da starši skrbno opazujejo otroka in beležijo vse simptome, ki se pojavijo po hranjenju. Če se na primer vašemu otroku po hranjenju pojavi izpuščaj, ga fotografirajte in si zapišite, v kolikšnem času se pojavi in kako dolgo vztraja. Čim več podatkov o simptomih lahko predložite zdravniku, tem bolje.
Zdravniki lahko za potrditev diagnoze uporabijo različne metode:
- Kožni testi: To so testi s takojšnjimi reakcijami, kjer na kožo nanesemo majhno količino alergena in opazujemo reakcijo.
- Obližni test: Alergeni se nanesejo na obliž, ki se nato prilepi na kožo za določen čas.
- Provokacijski test: To je najbolj zanesljiva metoda za potrditev alergije. Med nadzorovanimi pogoji zdravnik postopoma uvaja sumljiv alergen v prehrano in opazuje reakcijo. Vendar pa se ta test uporablja previdno, zlasti pri sumu na hude alergijske reakcije.
- Krvni testi: Ti testi merijo prisotnost specifičnih protiteles proti mlečnim beljakovinam v krvi.
Ker je diagnoza lahko zapletena, je ključnega pomena, da sami ne predpisujete ali bistveno spreminjate prehrane svojega otroka brez predhodnega posveta z zdravnikom. Zlasti izdelki na osnovi soje, vključno s sojino začetno formulo, niso priporočljivi za dojenčke, mlajše od 6 mesecev, prav tako tudi ne delno hidrolizirana mlečna formula.
Zdravljenje alergije na mleko
Glavna in najučinkovitejša metoda zdravljenja alergije na mleko je popolna izključitev mlečnih beljakovin iz prehrane dojenčka ali otroka. To pomeni skrbno branje deklaracij na živilih, saj je mleko pogosto skrita sestavina v najrazličnejših izdelkih. Kazein, na primer, je mlečni izdelek, ki ga lahko najdemo na presenetljivih lokacijah, vključno s tuno v pločevinkah, klobasami in celo nekaterimi "nemlečnimi" izdelki.
Če dojenčka dojite, je vaša naloga, da iz svoje prehrane izločite vse mlečne izdelke, saj lahko nekatere beljakovine iz kravjega mleka preidejo v materino mleko. Zelo hitro boste opazili, da se, če se držite diete, dojenčkovi simptomi izboljšajo.
Če dojenček ni dojen, vam bo pediater svetoval ustrezno formulo. V primeru alergije na beljakovine kravjega mleka se priporoča uporaba ekstenzivnega hidrolizata mlečnih beljakovin. V teh formulah so mlečne beljakovine razgrajene na tako majhne dele, da jih otrokov imunski sistem ne prepozna kot alergene in zato ne sprožijo alergijskega odziva. Na tržišču obstajajo tudi formule z oznako HA, vendar te vsebujejo le delno hidrolizirane beljakovine in se pri alergijah običajno ne priporočajo.
V redkih, hudih primerih, ko otrok ne prenaša niti ekstenzivnega hidrolizata, je potrebna hrana na osnovi prostih aminokislin (osnovnih gradnikov beljakovin). Praksa kaže, da takih primerov le okoli 10 %. Uporaba hrane na osnovi aminokislin je smiselna tudi pri alergiji na več vrst hrane hkrati, pri hudih alergijskih vnetjih črevesja, anafilaktičnem šoku ali v primerih, ko alergija pri dojenih dojenčkih vztraja kljub materini dieti brez mleka.
Nekateri dojenčki potrebujejo čas, da se navadijo na novo formulo z ekstenzivnim hidrolizatom. Ob uvajanju se lahko spremeni barva blata, kar je normalno. Izboljšanja simptomov ne gre pričakovati v nekaj dneh, ampak je potrebno daljše obdobje, običajno okoli 14 dni.
Na trgu so na voljo tudi ekstenzivni hidrolizati, ki imajo v formuli dodano zgoščevalo, ki poleg alergije izboljša tudi simptome polivanja.
Če je bila pri vašem otroku diagnosticirana alergija na mleko, vam bo zdravnik specialist (alergolog ali pediater) ponudil potrebna priporočila in vam pomagal skozi celoten proces razvoja z vidika prehrane dojenčka. V nekaterih primerih lahko po določenem času bolnik manjšo količino mleka prenese brez težav ali pa alergija celo popolnoma izzveni, še posebej če se je pojavila v zgodnjem otroštvu.
Vloga dojenja pri preprečevanju in obravnavi alergij
Dojenje je najboljša naravna hrana za dojenčka in igra ključno vlogo pri njegovi obrambi pred alergijskimi boleznimi. Materino mleko je namreč več kot le hrana; je tudi imunski pripravek in zdravilo v enem. Z "premazom" prebavne poti in sluznic v telesu dojenčka materino mleko krepi njihovo odpornost in jih varuje pred vstopom tujkov, ne le alergenov, temveč tudi bakterij, toksinov in drugih neželenih snovi.
Študije, kot je tista, objavljena v medicinskem časopisu Lancet leta 1985, so že dolgo nazaj pokazale, da dojenje v prvih letih življenja pomembno zmanjša obolevnost za alergijami vseh vrst vsaj do adolescence. Nedojeni otroci so namreč bolj dovzetni za alergije, kar potrjuje precejšnje število raziskav, saj imajo šibkejšo črevesno floro, medtem ko so same mlečne formule lahko do sedemkrat bolj alergene.
Materino mleko ščiti dojenčka pred alergijami na dva načina:
- Manjša izpostavljenost potencialnim alergenom: Izključno dojeni otroci so v prvih mesecih življenja manj izpostavljeni potencialnim alergenom, ker se hranijo izključno z materinim mlekom.
- Krepitev imunskega sistema: Izključno dojeni dojenčki imajo drugačen imunski sistem kot otroci, ki niso izključno dojeni. Kolostrum, prvo mleko, ki ga dojenček prejme takoj po rojstvu, imenujemo tudi prvo cepivo, saj je bogato s protitelesi. Imunoglobulini A (IgA), ena od vrst protiteles v kolostrumu, ščitijo dojenčka pred alergijami. Zrelo mleko, ki začne nastajati nekaj tednov po porodu, vsebuje protitelesa proti snovem, ki sta jim izpostavljena mati in otrok. Ko dojenček dopolni približno 6 mesecev, je njegovo telo sposobno samo tvoriti protitelesa IgA, zato je takrat pravi trenutek za uvajanje goste hrane.
Če mati, ki doji, sama trpi za alergijami, je pomembno, da iz svoje prehrane izloči živila, na katera je alergična ali na katera bi lahko bil alergičen dojenček. To lahko pomeni izločitev mlečnih izdelkov, jajc, pšenice, soje ali drugih pogostih alergenov. Spremljanje reakcij dojenčka na materino prehrano je ključno pri odkrivanju morebitnih težav. V primeru, da dojenček kaže znake alergije, je priporočljivo, da mati iz svoje prehrane izloči sporna živila vsaj 14 dni, da se pokaže učinek.
Kljub temu, da dojenje nudi odlično zaščito, dojen otrok še vedno lahko postane alergičen, saj so slabi vplivi iz okolja danes zelo veliki. Vendar pa materino mleko tudi alergikom zelo koristi in blaži njihove reakcije.
Preprečevanje alergije na mleko
Trenutno ni posebne metode za preprečevanje alergij na hrano. Vendar pa se reakcijam mogoče izogniti tako, da se vzdržimo sprožilne hrane, kar pa je lahko izziv, saj je mleko običajna sestavina v najrazličnejših obrokih.
Temeljito branje oznak na živilih je ključnega pomena. Bodite pozorni na izraze, kot so: mleko v prahu, kazein, kazeinat, laktoglobulin, laktalbumin, sirotka, laktoza, D. Ti izrazi morajo biti poudarjeni na embalaži izdelkov.
Nadomestilo za mleko in mlečne izdelke
Če imate alergijo na mleko, je pomembno najti ustrezne nadomestke. Na trgu je veliko živil, s katerimi lahko nadomestite mleko in mlečne izdelke. Najboljša zamenjava kravjega mleka je riževo mleko, s katerim lahko po običajnem postopku skuhate puding ali pripravite kašice. Na voljo so tudi rastlinske smetane in mehke margarine brez dodatka mlečnih beljakovin, riževi pudingi in druga rastlinska živila.
Za sladkosnede alergike je pomembno vedeti, da kljub alergiji na mleko in mlečne izdelke obstajajo tudi alternative za piškote, peciva, palačinke ali sladoled, ki ne vsebujejo mlečnih sestavin.
Pomembno je tudi zagotoviti zadosten vnos kalcija in vitamina D, ki sta ključna za zdravje kosti. Dojenčki do prvega leta starosti prejemajo kalcij iz materinega mleka ali mlečnih nadomestkov. Otroci od 1-3 let bi morali dnevno prejemati približno 700 mg kalcija, otroci od 4-8 let pa 1000 mg. Za odrasle je priporočen dnevni vnos kalcija 1000 mg (do 70 let) oziroma 1200 mg (nad 71 let). Za absorpcijo kalcija je nujen tudi zadosten vnos vitamina D.
Alergija pri doječi materi
Matere, ki dojijo, se seveda prav tako pogosto kot ostali pacienti srečujejo s težavami z alergijo, ki so izrazitejše prav v spomladanskih in poletnih mesecih. Ker težko zdržijo brez lajšanja simptomov, se v lekarni nemalokrat obrnejo na nas. Želijo namreč nadaljevati z dojenjem, vendar pa si težko predstavljajo življenje brez zdravil za lajšanje simptomov. Še vedno je zaradi morebitnega prehajanja učinkovin v materino mleko tako med doječimi materami kot tudi med zdravstvenim osebjem nekaj strahu pred jemanjem zdravil v času dojenja. Vendar pa je v veliko primerih ta strah odveč, namreč v vsaki skupini zdravilnih učinkovin za neko težavo se da najti zdravilo, ki je združljivo z dojenjem.
Alergija je preobčutljivost osebe za določeno snov, ki ji pravimo alergen in ta je lahko živalskega, rastlinskega ali kemičnega izvora. Naš imunski sistem jo prepozna kot telesu tujo in ob ponovnem stiku z njo sproži imunski odziv. Nekateri alergeni so stalno prisotni, nekateri pa so sezonski. Nefarmakološki ukrep, ki se svetuje kot pomoč pri alergijah, je izogibanje alergenom.
Simptomi in znaki alergije se lahko pojavijo na koži (kožno vnetje, izpuščaji, otekline - reakcija na pike žuželk), na očeh (solzenje oči, srbenje oči), na dihalih (alergijski rinitis: zamašen nos, občutek polnih sinusov, kašelj - običajno suh, dražeč), na prebavilih (mehko blato, pogosto odvajanje blata), včasih pa tudi na več organih hkrati.
Antihistaminiki (»tablete proti alergiji«) so primerni za jemanje v času dojenja. Antihistaminiki 2. generacije, kot sta loratadin (L1) in cetirizin (L2), sodijo v najvarnejše skupine glede na dojenje. Za desloratadin (L2) so podatki sicer še omejeni, a je glede na obstoječe uvrščen v varno skupino.
Lokalni kortikosteroidi, ki se uporabljajo pri alergijski astmi v obliki vdihovalnikov ali kot mazila in kreme za kožne težave, se sistemsko ne absorbirajo, če se uporabljajo na manjši površini kože ali v obliki inhalatorja. Uporabi se najmanj močan kortikosteroid pod zdravniškim nadzorom, na čim manjši površini in čim krajši čas. Kortikosteroidi se ne nanašajo na prsni bradavici. Mometazon v obliki nosnih pršil (L3) se lahko predpiše za krajši čas, če je korist večja od tveganja.
Druga mazila za lajšanje srbenja, ki vsebujejo dimetinden ali aloe vero, se lahko uporabljajo na nepoškodovani koži, na čim manjši površini in čim krajši čas. Ne nanašajo se na bradavice. Če je potrebno mazati tudi dojke oziroma bradavice, naj se te pred naslednjim podojem umijejo z milom in vodo.
Če je dojenček alergičen na določeno živilo, mati ne sme uživati tega živila, saj lahko preide v materino mleko. Živila, ki jih zaužije mati, se izločijo v materino mleko. Hrana, ki jo zaužije mati, pride v kri takoj, ko se absorbira vanjo preko črevesja. Materino mleko se tvori iz krvi. Koncentracija molekul zaužite hrane je v krvi največja 5 do 10 minut po zaužitju in nato počasi upada. Zaužita hrana se nato izloča iz telesa zelo različno, največ dva do tri tedne. Če gre mati na dieto, lahko realne izboljšane rezultate pričakuje v naslednjih dveh tednih.
V kolikor mati skrbi za pestrost svoje prehrane, ne bo prišlo do pomanjkanja hranil, saj telo črpa iz materinih zalog, ki jih je ustvarilo v nosečnosti. Če mati zamenja določena živila z drugimi, enakovrednejšimi ali celo bolj kakovostnimi, potem primanjkljaja ne bo. Pomembno je, da se pred vsako dieto posvetuje z otrokovim zdravnikom ali specialistom alergologom.