Prekinitev delovnega razmerja je vedno občutljiv in pogosto zahteven postopek, bodisi da odpoved podaja delodajalec bodisi delavec. Za oboje veljajo določena pravila, pravice in obveznosti, ki jih je smiselno poznati, saj lahko neupoštevanje zakonodaje vodi v nepotrebne spore in finančne posledice. V tem članku se bomo poglobljeno posvetili vprašanju, ali in pod kakšnimi pogoji lahko delavec prekine pogodbo o zaposlitvi že po dveh tednih dela.
Razumevanje odpovedi delovnega razmerja
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) natančno opredeljuje postopke in pogoje za prekinitev delovnega razmerja. Ključno je razlikovati med redno in izredno odpovedjo, saj vsaka izmed njiju določa svoje pravice in obveznosti, ki so za obe strani zelo pomembne. Zlato pravilo je, da naj tudi odpoved delovnega razmerja poteka v največji možni meri sporazumno. A vsi vemo, da včasih ni tako enostavno in da so delovna razmerja lahko zelo zapletena. V teh primerih je vselej priporočljivo poiskati pravno pomoč, saj lahko nepravilno izveden postopek vodi do neželenih posledic.
Redna odpoved s strani delavca: Formalnosti in odpovedni rok
Redna odpoved s strani delavca lahko nastopi iz različnih razlogov - denimo sprejetje nove zaposlitve, želja po zamenjavi okolja ali napredovanju, težavni odnosi v kolektivu, pa tudi osebne okoliščine. Ključno je, da se delavec zaveda potrebnih formalnosti. Najpomembneje je, da odpoved poda pisno ter jo ustrezno vroči delodajalcu. Ob tem teče odpovedni rok. Dokler odpovedni rok ne poteče, je delavec navadno dolžan opravljati svoje delo, če se z delodajalcem ne dogovori drugače.
Vprašanje, ali je mogoče odpovedati pogodbo po dveh tednih, je tesno povezano z določili o odpovednem roku. Zakon o delovnih razmerjih določa minimalne odpovedne roke, ki so odvisni od trajanja zaposlitve in razloga odpovedi.
Med poskusnim delom: Če odpoved pogodbe o zaposlitvi nastopi v času poskusnega dela, je odpovedni rok običajno 7 dni. To pomeni, da delavec, ki je zaposlen manj kot dva tedna (kar je pogosto čas poskusnega dela), lahko odpove pogodbo znotraj tega roka, pri čemer mora spoštovati 7-dnevni odpovedni rok. Če je delavec zaposlen manj kot 7 dni, lahko odpove pogodbo takoj, saj odpovedni rok v tem primeru ne velja.
Po poskusnem delu: Če delavec odpove pogodbo po preteku poskusnega dela, se upoštevajo drugi roki. Minimalni odpovedni rok pri redni odpovedi s strani delavca je odvisen od trajanja zaposlitve pri delodajalcu:
- Do enega leta zaposlitve: 15 dni
- Od enega leta zaposlitve dalje: 30 dni
S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne več kot 60 dni.
Torej, če je delavec zaposlen manj kot dva tedna in je v času poskusnega dela, lahko poda odpoved s 7-dnevnim odpovednim rokom. Če je zaposlen več kot 7 dni, vendar manj kot 15 dni, in poskusnega dela ni več, bi moral upoštevati 15-dnevni odpovedni rok, razen če se z delodajalcem dogovori drugače.
Izredna odpoved s strani delavca: Ko delodajalec krši obveznosti
Posebno obliko predstavlja izredna odpoved s strani delavca, do katere lahko pride, če delodajalec huje krši svoje obveznosti (na primer zamude pri izplačilih plač, hude kršitve varstva pri delu ipd.). V takšnih primerih je pomembno, da delavec dokazuje in podkrepi razloge z ustreznimi dokazi (dokumentacijo, pričevanji, ipd.). Če so pogoji za izredno odpoved izpolnjeni, delovno razmerje preneha nemudoma, brez odpovednega roka. Vendar pa je potrebno poznati roke, v katerih se tovrstna odpoved lahko poda.
ZDR-1 v 109. členu določa, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Bistveno je, da delavec pred izredno odpovedjo delodajalca pisno opomni na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti Inšpektorat RS za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti ali ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
V primeru izredne odpovedi delavec lahko v posebnih primerih, ko delodajalec krši njegove pravice, prejme odpravnino in odškodnino, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. V primeru izredne odpovedi tudi ni odpovednega roka, ampak odpoved začne veljati takoj.
Pravice in obveznosti ob prenehanju delovnega razmerja
Delavcu v primeru prenehanja delovnega razmerja praviloma pripada odpovedni rok, ki se določi glede na dolžino njegove delovne dobe ali vnaprej določene pogoje iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kolektivne pogodbe. Med odpovednim rokom je delavec še vedno upravičen do plače in prispevkov, v zameno pa mora delo še naprej opravljati, dokler rok ne poteče.
Odpravnina delavcu pripada v primerih, ko gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, pod pogojem, da je bil pri delodajalcu zaposlen vsaj eno leto. Njen znesek se praviloma določi glede na trajanje zaposlitve pri konkretnem delodajalcu. V primeru izredne odpovedi s strani delavca iz razlogov, ki jih opredeljuje 111. člen ZDR-1 (npr. diskriminacija, mobing), je delavec upravičen do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Ko delavcu preneha delovno razmerje, se pogosto pojavi tudi vprašanje nadomestila za brezposelnost. Delavec lahko do njega pridobi pravico, če izpolnjuje pogoj ustrezne zavarovalne dobe in če ni sam kriv za prenehanje delovnega razmerja. Postopek za uveljavljanje pravice do nadomestila za brezposelnost se prične s pravočasno prijavo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe (91. člen ZDR-1)
Odpoved delavca na bolniški
Odpoved delavca na bolniški je občutljiva in pravno zahtevna tema. Slovenska zakonodaja določa stroge pogoje in zaščitne ukrepe, ki jih morajo delodajalci upoštevati, da bi se izognili pravnim posledicam. Torej pazite, saj bolniška odsotnost ne sme biti razlog za odpoved - obstajati morajo zakoniti in objektivni razlogi, kot so poslovni razlog (zmanjšan obseg dela - tehnološki višek, finančne težave) ali krivdni razlog (kršitve delovnih obveznosti s strani delavca - izredna odpoved). Ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki je na bolniški, veljajo določena pravila glede odpovednega roka in dopusta.
Kaj mora delavec upoštevati pri odpovedi?
Odpoved mora biti vedno pisna in vročena delodajalcu. Delavec mora spoštovati odpovedni rok, razen če poda izredno odpoved zaradi hudih kršitve delodajalca, ki jih mora dokazati. Pri pisanju odpovedi je pomembno, da je jasna, nedvoumna in vsebuje vse bistvene elemente, kot so ime in naslov delavca, ime in naslov delodajalca, datum pisanja odpovedi, datum prenehanja delovnega razmerja in podpis delavca.
Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma delavec na naslovu iz prejšnjega odstavka ni znan, se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno. Če delodajalec na naslovu iz prejšnjega odstavka ni znan, se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s priporočeno pošiljko s povratnico inšpektoratu za delo.
Pogosta vprašanja in odgovori
Kakšna je razlika med redno in izredno odpovedjo?Redna odpoved se poda zaradi poslovnih razlogov, nesposobnosti ali osebnih razlogov in vključuje odpovedni rok ter v določenih primerih odpravnino. Izredna odpoved pa je mogoča ob hujših kršitvah, pri čemer pogodba preneha takoj in brez odpovednega roka.
Kako mora delavec pravilno podati odpoved?Odpoved mora biti vedno pisna in vročena delodajalcu. Delavec mora spoštovati odpovedni rok, razen če poda izredno odpoved zaradi hudih kršitev delodajalca, ki jih mora dokazati.
Ali je možno odpovedni rok skrajšati?Odpovedni rok je potrebno načeloma spoštovati. A obstaja tudi možnost skrajšanja odpovednega roka. To lahko običajno predlaga delavec. Če se delodajalec strinja s skrajšanjem odpovednega roka, se ta lahko skrajša.
Kdaj lahko kot delavec odpovem pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca)?Delavec mora pred izredno odpovedjo delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Tudi izredna odpoved s strani delavca mora biti v pisni obliki in vročena delodajalcu na predpisan način.
Zaključek
Vprašanje, ali lahko delavec prekine pogodbo po dveh tednih, je odvisno od okoliščin. Če gre za obdobje poskusnega dela, je to mogoče z upoštevanjem 7-dnevnega odpovednega roka. Po preteku poskusnega dela, pri redni odpovedi, velja minimalni 15-dnevni odpovedni rok. V primeru hudih kršitev s strani delodajalca pa je možna izredna odpoved brez odpovednega roka, vendar z natančno predpisanimi postopki. Vedno je priporočljivo, da se delavci pred kakršnim koli ravnanjem seznanijo z določili Zakona o delovnih razmerjih in po potrebi poiščejo strokovno pravno pomoč.