V času nosečnosti, poroda in prvih mesecev otrokovega življenja se ženske soočajo s številnimi pravnimi in praktičnimi vprašanji, ki se nanašajo na njihove pravice iz delovnega razmerja. Med najpogostejšimi dilemami so izraba letnega dopusta, prenos neizrabljenih dni v naslednje leto ter časovno usklajevanje bolniške, porodniške in dopusta. Razumevanje zakonskih določb in sodne prakse je ključno za zagotovitev pravic obeh strani - delavca in delodajalca. Pogosto se pojavi vprašanje, ali je smotrno izkoristiti preostale dni letnega dopusta pred nastopom porodniške, še posebej če je delavka na bolniškem dopustu zaradi rizične nosečnosti.
Zakonske podlage in sodna praksa glede prenosa letnega dopusta
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 4. odstavku 162. člena določa, da ima delavec, ki zaradi različnih opravičenih odsotnosti, kot so bolezen, poškodba, porodniški dopust ali dopust za nego in varstvo otroka, ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu ali do 30. junija naslednjega leta, pravico ves letni dopust izrabiti do 31. decembra naslednjega leta. To pomeni, da zakon v navedenih primerih ureja obdobje za prenos letnega dopusta v trajanju 12 mesecev.
Pomembna sodna odločitev Vrhovnega sodišča RS z dne 25.10.2022, opr. št. VIII Ips 23/2022, je dodatno pojasnila to pravico. V konkretnem primeru je bil delavec v bolniškem staležu od 27.11.2017 do 8.1.2019. Za leto 2017 mu je ostalo 22 dni neizkoriščenega letnega dopusta. Letni dopust za leto 2017 mu je v skladu z ZDR-1 propadel z 31.12.2018, zahtevo za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščeni letni dopust pa je delodajalec zavrnil. Delavec je v sodnem postopku zahteval plačilo odškodnine, ker mu delodajalec ni omogočil izrabe letnega dopusta. Vrhovno sodišče je odločilo, da je delodajalec ravnal protipravno, ker delavcu po zaključku bolniškega staleža z 8.1.2019 ni priznal pravice do plačanega letnega dopusta iz leta 2017.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v skladu s sodbo Vrhovnega sodišča, načrtuje spremembo 4. odstavka 162. člena ZDR-1. Nova ureditev bo delavcu v navedenih primerih omogočala, da ves letni dopust izrabi do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta. To obdobje se tako podaljša na 15 mesecev.
Porodniški dopust: Postopek in pravice
Pravica do porodniškega dopusta predstavlja ključen del starševskega varstva v Sloveniji. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) predstavlja podlago za lažje usklajevanje starševskih in delovnih obveznosti ter podpira enakopravnejšo delitev starševskih pravic in obveznosti med spoloma. Porodniški dopust se prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog, in skupaj traja 105 dni. Ta pravica je izključno materina. V kolikor mati ne nastopi s porodniškim dopustom 28 dni pred datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če mati na dan poroda še ni nastopila s porodniškim dopustom.
Postopek pred pričetkom porodniškega dopusta:
- Potrdilo o predvidenem datumu poroda: Ginekolog izda potrdilo v zadnjem trimesečju nosečnosti.
- Obisk Centra za socialno delo (CSD): Največ 60 (in najmanj 28) dni pred predvidenim datumom poroda se morate oglasiti na pristojnem CSD. Tam boste prejeli obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta in seznanjeni boste z nadaljnjimi postopki ter pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo. Priporočljivo je, da se naročite za uro in datum sestanka, kjer vam bodo lahko strokovnjaki v živo pomagali pri vsaki zagati. Uradne ure CSD so običajno v ponedeljek (8.00-12.00, 13.00-15.00), sredo (8.00-12.00, 13.00-17.00) in petek (8.00-12.00).
- Obvestilo delodajalcu: Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta morate o nastopu obvestiti delodajalca. Če sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.
Vse potrebne obrazce lahko najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Priporočamo tudi prijavo na e-nasvete strokovnjakov.
Starševski dopust: Delitev pravic med staršema
Po končanem materinskem dopustu nastopi dopust za nego in varstvo otroka, ki ga lahko koristita oba starša. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da pravico do starševskega dopusta lahko uveljavljata oba starša, vendar morata skleniti pisni dogovor, v katerem natančno določita obdobje in način izrabe dopusta. Dogovor predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Vsak od staršev ima na voljo 130 dni starševskega dopusta. Oče lahko vseh svojih 130 dni prenese na mater, medtem ko oče lahko izkoristi maksimalno 230 dni dopusta, če mu mati prenese 100 dni starševskega dopusta. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša. Za dvojčke se podaljša za 90 dni, če je otrok bolan, se prav tako podaljša za 90 dni. Če starša doma varujeta že otroka, mlajšega od 8 let, se dopust podaljša za 30 dni.
V času, ko je eden izmed staršev na materinskem, očetovskem ali starševskem dopustu, je upravičen do denarnega nadomestila, ki znaša stoodstotni delež osnove. Pristojni za dodeljevanje in določanje denarnih vsot nadomestil so centri za socialno delo, ki podatke pridobijo sami preko Finančne uprave Republike Slovenije. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Video o širjenju ošpic ob izbruhu v letu 2014
Izkoristiti ali prenesti letni dopust pred porodniško?
Pogosto se pojavi vprašanje, ali je smotrno izkoristiti preostale dni letnega dopusta pred nastopom porodniške, še posebej če je delavka na bolniškem dopustu zaradi rizične nosečnosti. Praviloma, če je delavka v bolniškem staležu zaradi rizične nosečnosti, je zdravnica ne sme dati iz njega. To lahko pomeni, da ne bo mogla izkoristiti letnega dopusta pred porodniško, temveč bo morala porodniški dopust nastopiti prej, kar pa ni vedno ugodno za otroka.
Vendar pa zakon ne prepoveduje koriščenja dopusta med bolniško ali pred njenim zaključkom. Če je delavka na bolniški zaradi česarkoli drugega kot rizične nosečnosti, lahko porabi ves dopust pred nastopom porodniške. V primeru rizične nosečnosti pa je mogoče bolniško prekinitev urediti s predlogom osebnega zdravnika na komisijo za predčasno prekinitev bolniške zaradi koriščenja dopusta. Pri tem je pomembno, da se delavec posvetuje z zdravnikom in delodajalcem ter upošteva morebitna tveganja. Pomembno je tudi zavedanje, da se bolniška ne prekinja samodejno zaradi dopusta. Če delavka želi koristiti dopust med bolniško ali pred nastopom porodniške, mora to urediti z delodajalcem in morebiti s komisijo ZZZS. Slednja lahko izda novo odločbo o prekinitvi bolniške, kar omogoča nastop dopusta.
V praksi se izkaže, da je v primeru, ko je to mogoče, najbolj ugodno, če se letni dopust izkoristi takoj po koncu porodniške. To omogoča lažje ponovno vključevanje v delovni proces in preprečuje morebitne zaplete pri načrtovanju dopusta kasneje. Kot je navedla ena izmed uporabnic, ji je šefica dovolila izkoristiti še 15 dni lanskoletnega dopusta in 18 delovnih dni novega takoj po porodniški, kar je bilo lažje sprejeto, kot če bi se čez mesec dni želela ponovno za dva tedna umakniti z dela. V šolstvu je situacija pogosto drugačna, saj se dopust koristi med počitnicami, kar lahko dodatno zaplete usklajevanje. Vendar pa je tudi v tem primeru vse odvisno od dogovora z delodajalcem.
Regres za letni dopust med bolniško in porodniško
Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico delavca do letnega dopusta in na veljavno pogodbo o zaposlitvi. Regres tako pripada vsem zaposlenim, ne glede na to, ali so začasno odsotni z dela zaradi bolezni, poškodbe ali zaradi varstva in vzgoje otroka. Pogoj je le veljavno sklenjeno delovno razmerje v posameznem koledarskem letu. Delodajalci morajo izplačati regres za letni dopust do 1. julija tekočega leta. Delavcem, ki so zaposleni celo leto, pripada regres za celo leto, ne glede na to, ali dejansko delajo ali pa so upravičeno odsotni z dela. Delavec, ki je bil na bolniški ali porodniški, ima tako pravico do regresa, kot da bi delal.
Razmisleki o vplivu porodniškega dopusta na delovno okolje
Čeprav porodniški dopust pripomore k zdravju otroka in izboljša pozicijo ženske na delovnem mestu, manj vemo o njegovem vplivu na ekonomijo organizacije. Avtorji s pregledom obsežne literature ugotavljajo, da prekinitve dela zaradi starševske vloge vključujejo t.i. »wage penalty« oziroma znižanja plač zaposlenih. Raziskava na slovenskem vzorcu je pokazala, da je bila pri pogovorih o zaposlovanju in napredovanju skoraj četrtina staršev vprašanih o načrtih glede otrok, pri čemer je bilo to vprašanje pogosteje zastavljeno ženskam. Očetje očetovski dopust v manjši meri koristijo, ker si več neplačanega dopusta finančno ne morejo privoščiti in ker delodajalec temu ni naklonjen.
Nekatere matere, ki se ob koncu porodniškega dopusta primorane vrniti na delovno mesto, ob tem občutijo separacijsko anksioznost - neprijeten emocionalni občutek krivde, žalosti ali skrbi, ki je povezan z izkušnjo ločitve od otroka. Težave s sklenitvijo delovnega razmerja, dodatne obremenitve, onemogočanje napredovanja, poslabšanje odnosa z nadrejenimi ter večje tveganje za prekinitev delovnega razmerja in razlike v višinah plač, nekateri avtorji pojasnjujejo z različnimi percepcijami moških in žensk na delovnem mestu. Correll, Benard in Paik ugotavljajo, da so bili udeleženci v vlogi selekcijskih kadrovikov pristranski v prid očetom, matere pa so v očeh delodajalcev videne kot manj kompetentne, manj predane in si nasploh zaslužijo nižje plače. Podatki pridobljeni na slovenskem vzorcu kažejo, da so matere v večji meri poročale o negativnih izkušnjah z zaposlovanjem, pri čemer je dobra petina žensk in le 3% moških imelo težave pri iskanju službe zaradi načrtovanega starševstva. Materam je bilo v primerjavi z očetom večkrat onemogočeno napredovanje.
Teorije navezanosti, ki sta jih razvila Bowbly in Ainsworth, so sprožile val raziskav o učinkovanju vključitve otroka v vrtec ter o pomembnosti interakcije med odraslo osebo (materjo) in otrokom za vzpostavitev varne navezanosti. Bowbly je na osnovi svojih raziskav izoblikoval negativna stališča do vključevanja otrok v vrtec, saj je menil, da je najboljše vzgoje otrok deležen s strani matere. Vendar pa je zgodnja vključitev otroka v vrtec ugodna predvsem za otroke iz družin, kjer ni dovolj čustvene podpore in kjer imajo otroci slabše možnosti za spoznavni razvoj.
Zaključek
Zakonodaja na področju delovnega prava nudi delavcem pomembno zaščito v času nosečnosti, bolniške in porodniške. Prenos letnega dopusta, pravica do regresa in možnost koriščenja dopusta pred ali po omenjenih odsotnostih so ključni elementi, ki zagotavljajo, da delavci ne izgubijo svojih pravic. V primeru nejasnosti ali spora z delodajalcem je priporočljivo poiskati strokovni pravni nasvet.