V svetu pasjih ljubiteljev se pogosto pojavlja vprašanje, zakaj so rodovniški psi tako dragi, medtem ko se "nerodovniški čistokrvni psi" zdijo dostopnejša alternativa. Mnogi posamezniki menijo, da so rodovniki zgolj nepotrebni dokumenti, namenjeni razstavam, ki jih ne potrebujejo, češ da želijo le določeno pasmo in ne tekmujejo na razstavah. Vendar pa je ta logika zgrešena. Bistvo pasemskega psa je namreč prav v njegovem znanem in evidentiranem poreklu, ki ga potrjuje rodovnik. Brez tega dokumenta ne moremo z gotovostjo trditi, da gre za predstavnika določene pasme.
Kaj pravzaprav pomeni "čistokrven pes brez rodovnika"?
Ko govorimo o "čistokrvnih psih brez rodovnika", v resnici nimamo zagotovila o njihovem poreklu. To so psi, za katere ne obstaja noben dokument, ki bi potrjeval njihove prednike ali izvor. Pogost izgovor je, da tak pes izgleda enako kot rodovniški predstavnik pasme. Vendar pa to pogosto prihaja iz nepoznavanja pasemskega standarda. Vsaka pasma ima natančno določene značilnosti, ki jih opredeljuje standard, od telesne zgradbe do barve dlake in temperamenta. Tisti, ki trdijo, da je vsak "rumen srednje velik pes s srednje dolgo dlako" zlati prinašalec, ne razumejo globine pasemskih standardov. Ta nepoznavanje lahko vodi tudi do napačnih statistik, kot je na primer napačna ocena, da so zlati prinašalci med pasmami z največ ugrizi ljudi. Če lastniki rumenkastih mešancev svoje pse napačno identificirajo kot zlate prinašalce, se ti podatki napačno vpišejo v registre, kar popači dejansko sliko o pasmi. Kljub temu pa so zlati prinašalci pogosto priporočeni za družine z otroki, kar nakazuje na njihov prijazen in potrpežljiv značaj.
Vzreja rodovniških psov: Kompleksnost in stroški
Odgovorna vzreja rodovniških psov je kompleksen proces, ki prinaša s seboj številne naloge in stroške. Ne gre le za parjenje psov, temveč za skrb za izboljšanje pasme na vseh področjih, ohranjanje zdravja in tipičnih značilnosti pasme, kot jih opredeljuje mednarodni kinološki standard.
Izbira in priprava psice za vzrejo
Nakup psice za vzrejo je prvo odgovorno dejanje. Takšne psice z rodovnikom niso poceni in jih je težko najti. Poleg nakupa, ki je lahko že sam po sebi velik strošek, je treba psici zagotoviti vrhunsko oskrbo: kakovostno hrano, nego, redne veterinarske preglede in ustrezno šolanje. Če pasma zahteva delovni izpit ali preizkus naravnih zasnov (PNZ), so ti dodatni stroški in časovni vložek neizogibni.
Pred paritvijo mora psica opraviti vzrejni pregled. To vključuje pridobitev zdravniških spričeval, ki potrjujejo, da psica ne prenaša dednih bolezni, značilnih za pasmo. Dobri vzreditelji se odločijo za dodatne preglede, kot so slikanje kolkov in komolcev, srčni testi, pregledi oči, testiranje sluha in pregled pogačic. Vsak od teh pregledov predstavlja znaten finančni izdatek.
Če pasma zahteva delovni izpit ali PNZ, sledi večmesečno šolanje, ki pogosto poteka izven domačega kraja, kar pomeni dodatne stroške potovanj, šolnine in morebitnega bivanja.
Po opravljenih vseh zdravniških pregledih in izpitih sledi vzrejni pregled, ki ga organizira kinološki klub ali vzrejna komisija. Tu se oceni zunanjost psice, njeni proporci, zobovje, odlakanost in barva, da se ugotovi skladnost s pasemskim standardom. Na podlagi vseh teh potrdil in ocen psica pridobi vzrejno dovoljenje.
Izbira samca in paritev
Po pridobitvi vzrejnega dovoljenja za psico sledi izbira primernega samca. Cilj je izbrati samca, ki bo s svojimi lastnostmi dopolnil morebitne pomanjkljivosti psice in tako privedel do mladičev, ki bodo čim bolj tipični predstavniki pasme, brez dednih napak in z ustreznim karakterjem. Pogosto je treba iskati samca tudi več sto ali celo tisoč kilometrov stran, kar pomeni dodatne stroške potovanja. Paritev z vrhunskim plemenjakom stane več sto evrov. V primeru, da je psica med gonitvijo "nezanesljiva", je morda potreben še strošek veterinarskih testov za določitev najboljšega dneva za paritev, kar vključuje tudi stroške prenočitve, če je samec v tujini.
Skrb za psico med brejostjo in kotitvijo
Po paritvi sledi obdobje brejosti, ki traja približno dva meseca. V tem času je ključnega pomena vrhunska prehrana psice in ohranjanje dobre kondicije. Potrebno je odpraviti notranje zajedavce, da se zmanjšajo težave pri mladičih. V tem obdobju se pripravi kotilnica in vsi potrebni pripomočki. Pogosto se opravi ultrazvok, da se potrdi brejost in oceni število mladičev.
Sama kotitev je lahko zapleten proces, ki zahteva prisotnost lastnika in včasih tudi veterinarsko pomoč. Morebitni zapleti, kot je carski rez, lahko predstavljajo visoke stroške, še posebej, če se zgodijo ponoči ali med vikendom. Po kotitvi je potrebno nadaljevati z vrhunsko prehrano psice in ji posvečati pozornost, da se preprečijo morebitne poporodne težave. Mnogi vzreditelji si vzamejo dopust, da lahko v celoti poskrbijo za psico in mladiče.
Skrb za mladiče: Socializacija, zdravje in papirologija
Mladiči v prvih tednih potrebujejo nenehno nego. Če je leglo številčno, jih je treba kmalu začeti dohranjevati. Z ustrezno hrano za mladiče jih je treba začeti hraniti takoj, ko so sposobni samostojnega hranjenja. Ta hrana je kakovostna in predstavlja dodaten strošek.
Mladiče je treba socializirati, kar pomeni, da jih je treba seznaniti z najrazličnejšimi situacijami, zvoki, ljudmi in drugimi živalmi. Navajati jih je treba na čistočo, red in igro. Potrebujejo ustrezna ležišča, igrače, povodce, ovratnice in sklede.
Ne smemo pozabiti na papirologijo in veterinarske obveznosti: prijava paritve in legla, obisk vzrejno-tetovirnega referenta, mikročipiranje, cepljenje proti kužnim boleznim in večkratno razglistenje. Vsak mladič potrebuje potni list, za katerega se plača pri veterinarju. Kinološki zvezi Slovenije je treba plačati stroške izdelave in izdaje rodovnikov za vsakega mladiča. Po Pravilniku o zaščiti hišnih živali, mladiči ne smejo zapustiti matere pred dopolnjenim 8. tednom starosti, kar pomeni, da jih je treba v tem času ustrezno oskrbeti in hraniti. Naraščajoči stroški hrane so neizogiben del te faze.
Kako izbrati pravo pasjo šolo? - cooldog.si
Izbira novih domov in oglaševanje
Ko mladiči dosežejo primerno starost, je ključnega pomena izbrati zanje najboljše nove domove. To ne pomeni prodati psa prvemu, ki prinese denar. Dobri vzreditelji se zanimajo za razmere, v katere bo pes šel, preverjajo predhodno znanje kupcev o skrbi za pse in pogosto želijo ohraniti stik ter spremljati odraščanje mladiča. To jim daje dragocene informacije o uspešnosti vzrejne linije. Ko mladiči niso več tako dovzetni za okužbe, so dobri vzreditelji veseli obiskov resnih potencialnih kupcev. K vsem stroškom je treba prišteti še stroške oglaševanja, saj kakovostno oglaševanje ni zastonj. Vzreditelji, ki cenijo svoje delo, se ne oglašujejo na spletnih straneh, kjer prevladujejo psi dvomljive reje.
Reja "čistokrvnih psov brez rodovnika": Zaslužkarstvo na račun neodgovornosti?
Za razliko od odgovorne vzreje rodovniških psov, reja "čistokrvnih psov brez rodovnika" pogosto temelji na komercialnih interesih in zanemarjanju načel kinologije. Obstajata dve glavni možnosti, ki vodita do takšnih legel:
Parjenje dveh rodovniških psov brez vzrejnih dovoljenj ali s prepovedjo vzreje: To je skrajna neodgovornost do psice, mladičev in kupcev. Takšni "rejci" se osredotočajo izključno na finančni dobiček. Če je pes netipičen predstavnik pasme ali je izločen iz vzreje zaradi genetske napake, ki jo prenaša na potomce, bi ga bilo treba izločiti iz parjenja. Nakup mladička iz takšne reje je velika loterija, saj se genetske napake ne pokažejo vedno takoj, temveč lahko šele kasneje ali pri naslednji generaciji. Posledica so pogosti obiski veterinarjev in visoki stroški, poleg tega pa tudi psi, ki so netipični za pasmo.
Parjenje rodovniškega psa/psice z psom/psico brez rodovnika ali z rodovnikom, a brez vzrejnega dovoljenja: Tudi to predstavlja neetično prakso, ki temelji na izkoriščanju in zavajanju kupcev.
Vzreditelji z rodovniškimi psi producirajo nerodovniška legla iz različnih razlogov, med katerimi je najpogostejši finančni interes. Morda želijo prodati mladiče po nižji ceni, ne da bi se jim bilo treba ukvarjati s papirologijo in zahtevami kinoloških zvez. Vendar pa to prikriva dejstvo, da so stroški odgovorne vzreje dejansko visoki.
Kaj morate vedeti ob nakupu pasjega mladička?
Nakup novega psa je pomemben in odgovoren korak. Preden se odločite za nakup, se vsi družinski člani posvetujte o skrbi za novega člana, saj gre za bitje z dolgo življenjsko dobo in specifičnimi potrebami. Ne dovolite, da vas pri izbiri vodi le ljubkost psa, temveč se pozanimajte o značilnostih posamezne pasme in na kaj je treba biti posebej pozoren.
Če se odločate za psa iz zavetišča, izberite zavetišče, kjer skrbniki poznajo karakter psa. Če imate čas, psa pred prevzemom obiščite in ga peljite na sprehod, da opazujete njegovo reakcijo na različne dražljaje.
Za tiste, ki se odločajo za pasemskega psa, je pomembno vedeti: čistokrven pes brez rodovnika je v resnici mešanček. Rodovnik je dokument, ki potrjuje lastnosti, karakteristike in zdravstveno stanje psa. Mladička je praviloma treba prevzeti pri starosti 8 tednov. Vzreditelji ga do takrat običajno že razglistijo in enkrat cepijo proti kužnim boleznim. Ob cepljenju se mladička tudi čipira, kar služi kot identifikacijska oznaka.
Ob prihodu v nov dom pes potrebuje čas za raziskovanje okolja. Priporočljivo je nadaljevati s hrano, ki jo je dobil od rejca, in postopoma uvajati morebitne spremembe.
Pozitivni vplivi psa na otroka
Otrok in pes lahko v družino prineseta veliko veselja. Če otrok odrašča ob psu, razvija občutek odgovornosti in se lahko veliko nauči. Otroci, ki odraščajo ob štirinožnih prijateljih, so pogosto bolj pristni, samostojni, manj živčni in se lažje spopadajo s stresnimi situacijami.
Kako naj se otrok vede do psa?
Ključno je, da otrok že od malih nog razume, da pes ni igrača. Ne sme ga vleči za ušesa ali rep, ga jahati ali tepsti. Pes potrebuje svoj mir, še posebej, ko spi ali je. Pomembno je tudi, da psa ne hranite s "človeško" hrano, temveč mu dajate pasjo hrano. Otrok mora poznati osnovne ukaze in pravila, ki veljajo za psa. Spoštovanje do psa je temelj zdravega odnosa.
Pes in dojenček: Harmonično sobivanje
Ko se družini pridruži dojenček, se prioritete spremenijo. Pes, ki je bil do sedaj v središču pozornosti, mora sprejeti novo vlogo. Pomembno je, da psa na novo situacijo navadite postopoma in skrbno.
Priprava na prihod dojenčka
Že med nosečnostjo lahko storite veliko za harmoničen odnos med psom in dojenčkom. Določite psu njegovo mesto v družini in ga naučite jasnih pravil. Če se pes med igro preveč razburi, ga naučite ukaza "Pazi!", ki mu bo pomagal razumeti, kdaj je meja intenzivnosti presežena. Vključite psa v dogajanje, mu dovolite poslušati utrip vašega srca v trebuhu. Novo pohištvo in otroški voziček postavite pravočasno, da se pes z njimi seznani in odpravi morebitne strahove. Če imate prijatelje z dojenčki, ustvarite nadzorovane situacije, v katerih se bo vaš pes lahko srečal z dojenčki in malčki.
Prvi stik in prilagajanje
Ko dojenček pride domov, prvi stik s psom naj poteka v mirnem trenutku, ko je pes sproščen in zadovoljen. Dojenčka predstavite psu tako, da ga lahko povoha. Nagradite vsako pozitivno in previdno reakcijo psa na otroka. Bodite pozorni na pasjo govorico telesa, ki lahko nakaže, da mu nekaj ni všeč. Zagotovite psu možnost umika v svoj prostor, kjer bo imel mir.
Higiena in varnost
Redna nega psa in njegovo zdravstveno stanje sta ključnega pomena. Psi lahko prenašajo nekatere bolezni (zoonoze), ki so lahko nevarne za dojenčke. Zato je pomembna preventiva: cepljenja, redno razglistenje in odprava zunanjih zajedavcev. Po tesnem stiku z živaljo naj otrok ne daje rok v usta. Kljub temu pa pretirana higiena ni priporočljiva, saj lahko prekomerno sterilno okolje oslabi otrokov imunski sistem.
Obravnavanje ljubosumja
Malo ljubosumja na začetku je normalno. Ne grajajte psa, temveč izkoristite vsako priložnost, da dojenčka povezujete s pozitivnimi izkušnjami za psa. Določite meje, a ga nato nagradite s svojo pozornostjo. Če težave vztrajajo tudi po več tednih, poiščite strokovno pomoč.
Prisotnost psa lahko dokazano zmanjšuje tveganje za nastanek alergij pri otrocih, vendar le ob primernem vedenjskem in zdravstvenem stanju živali.
Zaključek: Razumevanje vrednosti in odgovornosti
Vrednost rodovniškega psa presega zgolj ceno mladička. Gre za rezultat skrbne, odgovorne in pogosto finančno zahtevne vzreje, ki skrbi za zdravje, značaj in ohranjanje pasemskih standardov. Nakup psa, ne glede na njegovo poreklo, je vedno odgovorno dejanje, ki zahteva premišljenost, znanje in zavezanost. Zavedanje o kompleksnosti vzreje in stroških, ki jih prinaša, nam pomaga bolje razumeti ceno rodovniških psov in pomen izbire odgovornih rejcev.