Zdravje dojenčka je neprecenljivega pomena, saj predstavlja temelj njegovega nadaljnjega razvoja in dobrega počutja. V prvih mesecih in letih življenja se dojenčkovo telo in imunski sistem še razvijata, zato je poznavanje osnovnih principov prve zdravstvene nege ključno za starše in skrbnike. Ta članek obravnava ključne vidike skrbi za zdravje dojenčka, od osnovnega spremljanja rasti in razvoja do prepoznavanja in obvladovanja pogostih zdravstvenih težav, s posebnim poudarkom na anogenitalni negi, ki je sestavni del splošne higiene, zdravja in dobrega počutja. Skrb za intimno nego se začne že od rojstva, ko zanjo poskrbijo starši. Zdravje in počutje nebogljenega otroka je odvisno od njihove ljubezni, časa, znanja in spretnosti.
Spremljanje rasti in razvoja dojenčka
Spremljanje rasti in razvoja dojenčka je eden temeljnih stebrov prve zdravstvene nege. Zdrav dojenček v 5. in 6. mesecu življenja podvoji svojo porodno težo, pri 12. mesecu pa doseže približno trojno porodno težo. Redni pregledi pri pediatru, ki so običajno načrtovani v starosti enega meseca, nato pa sledijo kontrole v 2. in 3. mesecu starosti, omogočajo spremljanje teh parametrov. Običajno se pri teh pregledih ocenjuje otrokov razvoj, izvajajo se prve spodbude, preverja pa se tudi teža in rast.
Izbor pediatra je pomemben korak. Za izbor pediatra, ki bo skrbel za zdravje vašega otroka, se lahko obrnete na najbližji zdravstveni dom. Informacije o razpoložljivih pediatrih so na voljo tudi na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Osebni zdravnik za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti je specialist pediater ali specialist šolske medicine, izjemoma pa je lahko tudi specialist splošne medicine oziroma družinske medicine. Pregled poteka v prisotnosti enega ali obeh staršev oziroma skrbnikov v prostorih zdravstvenega zavoda ali zasebne ordinacije. Dojenčki so na pregled običajno napoteni že iz porodnišnice ali pa jih vabi patronažna služba.
Prehrana dojenčka: Ključ do zdravega razvoja
Prehrana dojenčka je eden izmed najbolj pogosto obravnavanih vidikov skrbi za njegovo zdravje. Obstajajo različna mnenja o prehrani dojenčka, ki se tudi pogosto spreminjajo. Vendar pa nekaj ostaja nespremenjeno skozi stoletja: dojenje je naravni in najboljši način prehrane v obdobju novorojenčka in dojenčka. Izključno dojenje se priporoča do dopolnjenega 6. meseca starosti.
Dojenje ni le aktivnost hranjenja dojenčka, ampak tudi nadaljevanje tesnega intimnega stika, ki se je prekinil ob rojstvu. Dojeni otroci manj obolevajo za obolenji prebavil, dihal in vnetji ušes. Zdravstveni delavci, predvsem pediatri in medicinske sestre, so tisti, ki usmerjajo način in vrsto prehrane dojenčka.
Če dojenje ni mogoče ali ni dovolj, obstajajo nadomestki materinega mleka. V primeru kolik ali trebušnih krčev, če dojite, se lahko izogibate mlečnim izdelkom in oreščkom. Če ste primorani uporabljati nadomestke materinega mleka, lahko preizkusite drugega proizvajalca.
Ko se uvaja dopolnilna hrana, je pomembno, da je ta ustrezno pripravljena in prilagojena starosti dojenčka. Nekatera živila, kot so med, se odsvetujejo do dopolnjenega leta starosti, saj lahko predstavljajo tveganje za botulizem. Sirupi za lajšanje kašlja pri dojenčkih se prav tako odsvetujejo.
Prehodno blato in izločanje urina
Spremljanje izločanja dojenčka je pomemben pokazatelj njegovega zdravja. Prehodno blato se običajno pojavi med 4. in 7. dnem po rojstvu. Izločanje urina se v obdobju dojenčka postopoma stabilizira. Ledvice so dovolj zrele, da lahko obvladajo izločanje vode in odpadnih snovi glede na vnos. Nadzor nad vsemi izločki je pomemben, saj dojenček nima velikih telesnih zalog, zato lahko zdravstvena stanja hitro nihajo. Iz zdravega dojenčka lahko že v nekaj urah zdrsne tudi v resno stanje, ki ga morate znati prepoznati in ukrepati.
Značilnosti novorojenčka in nedonošenčka
Novorojenček je otrok od rojstva do konca prvega meseca življenja. Nedonošenček (praematurus) je rojen pred 37. tednom nosečnosti. Prenošenček (postmaturus) pa je rojen po 42. tednu nosečnosti. Vsak od teh stanj prinaša specifične potrebe in morebitna tveganja, ki jih morajo starši in zdravstveni delavci poznati.
Pogoste zdravstvene težave dojenčkov in ukrepanje
Dojenčkov imunski sistem se šele razvija. Praviloma imajo dojenčki do 6. meseca starosti še nekaj zaščite materinega imunskega sistema (protitelesa IgA), nato pa ta zaščita popusti. Zato je ključno prepoznavanje zgodnjih znakov bolezni in ustrezno ukrepanje.
Dehidracija
Dehidracija je resno stanje, ki lahko hitro ogrozi dojenčka. Znaki izsušitve vključujejo: vdrte oči, jok brez solz, vdrta mečava, suha, nagubana koža, manj polulane pleničke (suhe pleničke več kot 3-6 ur), gost, temnejši urin, suha usta. V primeru teh znakov je ključno pogostejše dojenje oziroma ponujanje tekočine ter spremljanje mokrosti pleničk. Kadar dojenček zavrača hrano, je zaspan, kaže zmanjšano zavest ali je pretirano razdražljiv, še posebej ob pridruženi visoki vročini, bruhanju ali driski, je nujen obisk zdravnika.
Soor (glivice)
Soor se kaže z belimi madeži, podobnimi strjenemu mleku, na jeziku in v ustih. Če jih poskusite odstraniti, je spodaj vneta sluznica. Ob širitvi se lahko pojavijo motnje požiranja in draženje glasilk. Skrb za higieno prsnih bradavic, njihovo sušenje na zraku ter pogosto razkuževanje pripomočkov za hranjenje s čistimi rokami lahko pomagajo pri preprečevanju. Če ne pride do izboljšanja v 2 dneh ali če dojenček slabo je ali zavrača hrano, je potreben obisk zdravnika, ki lahko predpiše gel proti glivicam.
Vdrta ali izbočena mečava
Mečava je prostor med še nezaraščenima lobanjskima kostema na temenu. Vdrta mečava je lahko znak dehidracije in zahteva pogostejše dojenje ter nadomeščanje tekočin. Izbočena mečava pa je lahko znak povišanega intrakranialnega tlaka in zahteva obvezen pregled pri zdravniku, da se ugotovi morebiten vzrok.
Zlatenica
Rumena obarvanost kože pri novorojenčku je lahko še fiziološka in praviloma bledi od glave navzdol po trupu ter izzveni v nekaj dneh po rojstvu. Intenzivnejše dojenje, zbujanje dojenčka za hranjenje in kratkotrajna izpostavljenost sončni svetlobi lahko pomagajo. Če se rumenica razširi na roke in noge, postane koža zelenkasta, otrok se ne želi hraniti ali rumenica traja dlje kot nekaj dni, je potreben obisk zdravnika. Pri hujših primerih, ko kljub intenzivni fototerapiji koncentracija bilirubina v serumu narašča, se lahko izvede izmenjava krvi (ET) skozi popkovno veno. Fototerapija je zdravljenje s svetlobo določene valovne dolžine.
Vnetje oči
Vnetje oči se kaže s pordelimi očmi, solzenjem ali suhostjo, izcedkom (lahko gnojavim) in zlepljenimi očmi. Redno čiščenje oči s fiziološko raztopino od zunanjega kota proti nosu ter čiščenje nosu s fiziološko raztopino lahko pomagata. Če ne pride do izboljšanja v 3-4 dneh, se pojavi gnojav izcedek, slabši vid ali pordela in otekla okolica oči, je potreben obisk zdravnika.
Kašelj
Kašelj je lahko suh ali z izmečkom. V določeni meri je koristen, saj na ta način otrok čisti dihalne poti. Pogostejše dojenje, ponujanje toplega, manj sladkanega napitka večjim dojenčkom in redno izpiranje noska s fiziološko raztopino lahko pomagajo. Sirupi za lajšanje kašlja pri dojenčkih se odsvetujejo. Kadar ima otrok težave z dihanjem, pomodreva, težko diha, kašelj traja več kot 3 tedne, ima obarvan izmeček ali se mu je ob nastopu kašlja zaletelo, je potreben obisk zdravnika.
Dihalna stiska
Dihalna stiska se kaže z občutkom težkega dihanja, dušenja, krajšimi dihalnimi premori in dihanjem s trebuščkom. Otrok je lahko tudi popolnoma pri miru, da varčuje z energijo. Udobna namestitev v sedeč položaj, zagotavljanje, da ga obleka ne tišči, in nekadilska okolica so lahko v pomoč. Če se pojavijo izčrpanost, hitro dihanje (> 50/minuto), ugrezanje medrebrnih prostorov, plapolanje nosnih kril, stokanje, pomodrelost nohtov, bleda koža, zmedenost ali nemir, je nujen obisk zdravnika.
Prepoznavanje dihalne stiske, avtor M. Kleinman | OPENPediatrics
Bruhanje
Bruhanje je izločanje vsebine prebavil skozi usta s pomočjo mišic. Pogostejše dojenje, redno ponujanje tekočine (manj sladek čaj, praški za oralno rehidracijo) in spodbujanje k manjšim obrokom, če ima otrok apetit, so lahko v pomoč. Če je otrok mlahav, razdražljiv, slabše odziven ali kaže znake izsušitve, je potreben obisk zdravnika. Posebno pozornost je treba nameniti eksplozivnemu bruhanju, bruhanju v loku in bruhanju po hranjenju.
Zaprtost
Zaprtost se kaže z odvajanjem suhega in trdega blata, včasih s sledjo sveže krvi. Zaprtost pri polno dojenem otroku lahko traja nekaj dni (celo 7-10) in ne zahteva posebnih ukrepov. Lahko se pojavijo bolečine v trebuhu, napihnjen trebuh, črevesni krči, boleče odvajanje. Večje dojenje, vključevanje več tekočine ter živil, kot so olupljena jabolka, brokoli, polnozrnata žita, hruške, breskve, slive, lahko pomagajo. Nežna masaža trebuščka in telovadba z njim sta lahko koristni. Izogibajte se čokoladi, močnatim jedem in bananam. Če zaprtje traja več kot 2 tedna ali se pridruži vročina, bruhanje, kri na blatu, izguba telesne teže, izpad črevesa ali napet in trd trebuh, je nujen obisk zdravnika.
Driska
Driska je vsaj 3-krat dnevno odvajanje tekočega ali kašastega blata. Blato zdravega, polno dojenega dojenčka je kašasto, rumenkasto, lahko tudi nekoliko zelenkasto in ga lahko odvaja večkrat dnevno. V primeru obilne ali vodene driske, znakov izsušitve, nesposobnosti pitja, oslabelosti, suhe sluznice ali če otrok ne odvaja vode, je nujen obisk zdravnika.
Kolike/trebušni krči
Kolike se kažejo s krčevitim jokom brez vidnega razloga ob istem času dneva, ki traja med 3. tednom in 3. mesecem starosti. Dojenčki stiskajo pesti, zvijajo noge in postanejo med jokom zaripli. V preostalem delu dneva so dobro razpoloženi. Če dojite, se izogibajte mlečnim izdelkom in oreščkom. Pestovanje otroka s trebuhom obrnjenim na podlakti in nežna masaža hrbta lahko pomagata. Sprehodi na svežem zraku so prav tako lahko koristni. Če pride do nenadne spremembe otrokovega obnašanja, bruhanja, vodene ali krvave driske, manj gibanja, krčevitih gibov, ki niso vezani na stalno uro dneva in omenjeno dojenčkovo starost, je potreben obisk zdravnika.
Vloga medicinske sestre v zdravstveni negi dojenčka
Izvajanje zdravstvenega dela pediatrične medicinske sestre zajema vse vidike zdravstvenega varstva otroka. Medicinska sestra spremlja otrokov razvoj in rast, skrbi za promocijo zdravja, preprečuje bolezni in skrbi za zdravstveno nego bolnega otroka. Ob bolezni je vloga medicinske sestre še posebej pomembna, saj opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnostično in terapevtsko vlogo. Medicinska sestra je oseba, ki priskrbi in daje otroku in staršem ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in starših ter ocenjuje njihove potenciale (resurse) za reševanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij staršem in otroku svetuje, jim posreduje nova znanja in jih uči novih spretnosti. Medicinska sestra naj bo do otroka poštena in mu zagotovi zasebnost.
Vpliv okolja in staršev na razvoj dojenčka
Razvoj vzorcev spanja otroka vplivajo otrok, mati in okolje, in to že od obdobja nosečnosti preko samega rojstva, dobe novorojenčka, dojenčka in večjega otroka. Dobro počutje nosečnice, zdrav način življenja, zdravo delovno in družbeno okolje ter zdravstvena vzgoja že v okviru reproduktivnega zdravstvenega varstva, sistematskih pregledov nosečnic in v šoli za starše lahko vplivajo na ravnanje matere z dojenčkom. Počutje in razpoloženje otroka vplivata na mater, na njeno počutje, veča se utrujenost. Z materine strani lahko na spanje otroka vpliva njena depresivnost, nepravilna odzivnost na jok in druge otrokove potrebe. Vse to vpliva na odnose s partnerjem in drugim socialnim okoljem in obratno, odnos s partnerjem in drugim socialnim okoljem lahko pozitivno ali negativno vpliva na mater in posredno na spanje dojenčka. Prav tako vplivata na vzorec spanja otroka izkušnje in pričakovanja matere ter socialna podpora. Spanje dojenčka ima svoje specifične lastnosti. Novorojenčkovi možgani so še slabo razviti, tako da vse njegove osnovne fiziološke potrebe, kot so hranjenje, udobje, gibanje, komunikacija, spanje, sledijo genetsko programiranemu vzorcu. Določen del možganov mora dozoreti, in to se razvije okrog tretjega meseca starosti, pri nekaterih prej, pri nekaterih pozneje.
Prva pomoč in ukrepanje v dvomu
Ko ste v dvomu in ne veste, če je z dojenčkom kaj narobe, se posvetujte. Praviloma se obrnite na izbranega pediatra in njegovo medicinsko sestro, kamor najprej pokličite, da prejmete ustrezna navodila ter se šele nato odločite za morebiten obisk zdravnika. Čakalnice so zlasti v sezoni prehladnih in virusnih obolenj polne bolnih otrok in mladostnikov, od katerih se lahko dojenček naleze tudi kakšnega resnejšega obolenja.
Pri izvajanju zdravstvenih posegov pri dojenčkih je pomembno uporabljati senzorično umirjajoč način (nežno božanje, umirjajoč in tih govor, držanje za roko…). Uporabiti je treba sredstva za lajšanje bolečine (lokalni analgetiki, intravenozni opiati) za preprečevanje neugodja. Po opravljenem posegu otroka vzamemo v naročje in ga potolažimo. Pri starejših dojenčkih lahko pričakujemo upor. Zavedati se moramo, da večji dojenčki povezujejo stvari, prostore ter osebe s preteklimi izkušnjami, zato pogosto jokajo in se upirajo pri pregledu. Stvari, ki otroka plašijo, naj bodo izven otrokovega vidnega polja. Boleče posege je najbolje izvajati v ločeni sobi, ne v bolniški sobi ali postelji. Če je le mogoče, uporabimo neinvazivne metode (uporaba oralnih zdravil namesto venoznih).
Nega kože dojenčka: Osnove in posebnosti
Skrb za zdravje dojenčka je proces, ki zahteva pozornost, znanje in predanost staršev ter strokovno podporo zdravstvenih delavcev. Že od rojstva naprej starši posvetijo negi dojenčka veliko pozornosti. Kljub temu, da bi otroku radi nudili čim več, velja tudi pri negi dojenčka upoštevati zlato pravilo, da z ničemer ni dobro pretiravati. Čeprav lahko pod nego dojenčka razumemo vso skrb, ki jo namenijo dojenčku 24 ur na dan, se največ časa posveti negi kože.
Koža je organ, ki ima daleč največjo površino. Sestavljajo jo tri glavne plasti, in sicer od površja navznoter si sledijo vrhnjica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (hypodermis). Koža nudi organizmu obrambno in zaščitno funkcijo, saj ga varuje pred mehanskimi, toplotnimi in kemičnimi dražljaji ter pred vdorom škodljivih snovi iz okolice (mikroorganizmi, nečistosti iz zraka, UV žarki, ipd.), hkrati pa organizem ščiti pred izgubo njemu lastnih snovi (predvsem vode). Zaradi dobre prekrvavljenosti in izločanja znoja ima pomembno vlogo pri regulaciji telesne temperature. Preko čutilnih telesc in senzibilnih živcev je posrednik med organizmom in okolico kot čutilni organ za dotik in bolečino. V prvih tednih po rojstvu je pH vrednost otroške kože blizu nevtralnega (blizu 7), zato koža ni sposobna kontrolirati rasti mikroorganizmov - posledično je manjša tudi odpornost na okužbe. Kislinski plašč nastane v prvih tednih življenja. Pri negi otroške kože moramo upoštevati njene značilnosti, ki jo delajo bolj občutljivo na sestavine negovalnih in kozmetičnih izdelkov.
Osnovna nega dojenčka se prične z jutranjim umivanjem in previjanjem. Najbolje je umivati dojenčka z mlačno tekočo vodo oziroma v primeru občutljive ali razdražene kože s prekuhano vodo. Občasno je primerna tudi uporaba oljnih robčkov, vendar se moramo zavedati, da lahko s pretirano uporabo le-teh zamašimo kožne pore in izzovemo preobčutljivost nanje. Z osnovno jutranja in/ali večerno nego vedno pričnemo pri obrazu in postopoma preidemo po telesu navzdol. Posebno nego je potrebno nameniti očem. Vsako oko moramo očediti z novo gazo ali bombažno krpico, od zunanjega kotička navznoter. Če pride do blagega solzenja ali rahle razdraženosti, oči spiramo s sterilno fiziološko raztopino. Po navadi previjamo dojenčka na tri ure, razen ponoči, ko se lahko eno previjanje izpusti. Plenični predel je potrebno negovati zelo skrbno, predvsem v vročih poletnih dneh, da se ne bi pojavil plenični izpuščaj, ki ga povzroča vlaga, drgnjenje in amoniak v ostanku urina in/ali blata. Po umivanju je potrebno dojenčkovo spolovilo in predel zadnjice namazati v tankem sloju z negovalnim mazilom ali kremo (na primer s hladilnim mazilom). Najbolje je, če uporabljamo kakovostne zračne plenice. Čiščenje kože pri dojenčkih mora potekati na nežen in blag način. Pri kopanju dojenčka naj bo temperatura vode približno 37° C, uporabljati je potrebno trda mila. Šibko kisel sindet (pH 5.5) za čiščenje kože pomaga, da se v prvih dneh življenja otroka dogradi in kasneje stabilizira kislinski plašč kože. Čiščenje kože pri kislem pH-ju zavira razrast škodljivih in kužnih klic, za katere je bolj ugodna višja pH vrednost. Enako velja tudi za lase in kožo glave dojenčkov. Dojenčka zato izmenično umivamo en dan z milom, en dan samo z vodo, saj tako preprečimo izsuševanje kože. Pri nekaj mesecev starih otrocih pa lahko uporabljamo tudi tekoča mila za telo in lase. Pri tem je potrebno paziti, da mila ne vsebujejo umetnih barvil in agresivnih dišav ter sestavin, ki dražijo kožo in oči. V vročih dneh še posebej poskrbimo za gubice za ušesi, pod pazduho, v dimljah, pod koleni. Dodatno jih negujemo z mandljevim oljem in po potrebi posipamo s pudrom (smukcem).
Za nego otroka so primerni predvsem blagi in nevtralni kozmetični izdelki, ki ne dražijo njegove kože. Za nego kože obraza in celega telesa (tudi za vsakodnevno nego v predelu plenic) je najbolj primerno hladilno mazilo z olivnim oljem ali krema z mandljevim oljem. Ta mazila in kreme imajo protivnetno delovanje in so namenjena negi zdrave kože in zaščiti rahlo razdražene kože. Po nanosu se na koži ustvari tanka zaščitna plast (ponavadi vsebujejo vazelin, lanolin, itd.). Vsebnost nenasičenih maščobnih kislin v hidratantnih oljih pa pripomore, da postane koža gladka in prožna. Za nego kože telesa lahko po potrebi svetujemo tudi kreme, mazila in losjone, ki vsebujejo dekspantenol. Dekspantenol pospešuje epitelizacijo kože ter zaradi sposobnosti vezave vlage ugodno vpliva na hidratacijo kože. V primeru razdražene kože, rdečice in blagega pleničnega izpuščaja je priporočljivo uporabiti dodatne kreme, mazila ali paste. Med prvimi preparati, ki jih pri dojenčku uporabljamo za čiščenje telesa, so mila. V otroški negovalni kozmetiki odsvetujejo alkalna mila s pH=9-10, ker spremenijo pH vrednost kože. Priporočljivo je uporabljati sindete, to so »nadomestna« mila s pH 5,5, ki združujejo posebno nežne sestavine, prilagojene občutljivi otroški koži. V prvih šestih mesecih pa tja do enega leta se lahko za umivanje glave uporablja blago alkalno milo. Za starejše dojenčke in otroke se na trgu dobi kombinirane izdelke za umivanje telesa in las. Šamponi morajo biti učinkoviti in ne smejo dražiti oči. Olja, predvsem mandljevo, se po eni strani uporabljajo za čiščenje kože in odstranjevanje ostankov krem in pudra, po drugi strani pa za preprečevanje izgube vlage iz kože. Imajo to sposobnost, da se hitro razporedijo po koži in le delno prehajajo skoznjo. Večinoma naredijo na koži film, ki preprečuje izsuševanje kože in trenje kože z oblačili in plenicami. Za nego otroške kože lahko uporabljamo tudi pudre. Njihova glavna funkcija je, da adsorbirajo vlago na koži in jo zaščitijo pred draženjem in trenjem z obleko.
Anogenitalna nega: Ključ do preprečevanja vnetij
Intimna nega je sestavni del človekovega življenja, pomemben del higiene, zdravja in dobrega počutja. V nekaterih primerih in življenjskih obdobjih pa zahteva še posebno pozornost. Skrb za intimno nego se začne takrat, ko zanjo pravzaprav poskrbijo starši. Zdravje in počutje nebogljenega otroka je odvisno od njihove ljubezni, časa, znanja in spretnosti. Najprej je treba poskrbeti za primeren prostor za nego dojenčka, ki mora biti varen in topel. Prav tako je pomembno, da so vse stvari, ki jih starši potrebujejo za nego že na dosegu rok. Diplomirana medicinska sestra Helena Božič Janežič prizna, da so lahko starši danes v stiski, saj je na trgu ogromna izbira vseh pripomočkov za intimno nego dojenčka in je težko vedeti, katera je pravilna izbira. »Strokovno mnenje je, da je uporaba vode, bombažnih krpic, pravočasna menjava mokre oziroma umazane plenice in smotrna uporaba mazil, edina pravilna rešitev v preprečevanju vnetja kože v intimnem predelu dojenčka,« pojasni učiteljica na Strokovni zdravstveni šoli v Ljubljani.
Plenični izpuščaj je pri dojenčkih zelo pogost, zlasti med devetim in dvanajstim mesecem. »Vzroki, ki vplivajo na pojav pleničnega izpuščaja, so pravilna izbira pleničke, čas, ki ga dojenček preživi v mokri plenički, in sam način previjanja dojenčka,« našteje dipl. med. sestra Helena Božič Janežič. Plenični izpuščaj lahko nastane zaradi občutljivosti na pleničke in ali čezmerne uporabe vlažilnih robčkov za nego kože. Že rahel prehlad z malo povišano telesno temperaturo lahko vodi k bolj koncentriranemu urinu in s tem k draženju kože. Plenični izpuščaj običajno izgine po treh ali štirih dneh in na otroka ne vpliva.
Od vseh vnetij se pri dojenčkih najpogosteje pojavlja dermatitis pod plenicami, znan tudi pod imenom “plenični izpuščaj”, ki je nealergijsko vnetje kože v predelu plenic. Milejše oblike vnetij se kažejo kot enostavna rdečina (eritem), kasneje pa lahko postane koža suha in luskasta. V resnejših oblikah se pojavijo izpuščaji (papule), mehurčki, erozije in hipertrofične papule. Vse te pojave spremlja tudi srbenje, ki se najpogosteje pojavlja v starosti od 4 do 12 mesecev. Glavna povzročitelja dermatitisa sta urin in blato, saj novorojenčki urinirajo in iztrebljajo večkrat dnevno. Pri dojenih otrocih se dermatitis pojavlja redkeje. Urin in blato dojenih otrok sta manj alkalna in manj dražeča kot pri umetno hranjenih otrocih. Ob pojavu pordele kože v pleničnem predelu je potrebno pogosteje menjavati plenice in uporabljati dodatna negovalna sredstva (na primer praška pasta, ribje mazilo, mazila s cinkovim oksidom), ki kožo pomirjajo, intenzivnejše ščitijo in pospešujejo regeneracijo. Kožo umivamo le z mlačno vodo, ker mila in robčki za brisanje lahko povzročajo preobčutljivost. Dojenčka pustimo čim dlje odvitega, da se koža dobro osuši. V primeru, da se plenični izpuščaj v dveh do treh dneh ne prične izboljševati ali se celo stopnjuje, morajo starši dojenčka odpeljati k pediatru, da preveri resnost vnetja in po potrebi predpiše nefluoriran kortikosteroid.
Pri negi dojenčka je pomembno upoštevati naslednje:
- Umivanje: Za nego dojenčkovega telesa je najbolje, če uporabljate vatne blazinice ali kosme vate ter bombažno umivalno krpico, ki jih zmočite z mlačno vodo. Za vsak del telesa vzemite svež kos vate ali vatno blazinico. Obraz najprej nežno obrišite. Očistite oči od zunaj navznoter. Sledita še čelo, lička, nosek, območje pod noskom in pod usti. Nato očistite ušesa in območje za ušesi. Nežno obrišite z bombažno plenico. Pri starejših dojenčkih lahko pri umivanju rok in nog uporabite umivalno krpico. Očistite dlani. V pestih se zbirajo vlakna kože.
- Ritka: Pri čiščenju otrokove ritke je dovolj, da obrišete umazanijo z vlažno umivalno krpico in negujete kožo z otroškim oljem. Če je ritka zdrava, lahko izpustite uporabo kreme ali losjona. Pri vneti ritki pomaga cinkovo mazilo.
- Spolovila: Pri deklicah je dovolj, da z vlažno krpico očistite območje med sramnimi ustnicami. Obrišete z enkratnim potegom. Seveda obrišete od spredaj nazaj, da črevesnih bakterij ne prenesete v nožnico. Pri dečkih je še posebej pomembno čiščenje kožnih gub pod modi in pod glavico penisa. Pomembno je, da dojenčku obrišete tudi pregib med nogo in spolovilom.
- Glava in lasje: Tudi če dojenčka kopate vsak dan, mu glave ni potrebno umiti več kot enkrat na teden. Zavijte otroka v brisačo in ga položite vzdolž roke tako, da mu z dlanjo podpirate glavo. Nagnite ga nad kopalno kad in umijte lase z vodo iz kadi. Šampon v prvih tednih ni potreben, ko pa je dojenček nekoliko večji in ima več las, uporabljajte blagi otroški šampon. Ko končate, glavo nežno zbrišite s suho, mehko brisačo.
- Kopanje: Temperatura vode naj bo približno 37° C. Uporabljati je potrebno trda mila ali šibko kisel sindet (pH 5.5). Čiščenje kože pri kislem pH-ju zavira razrast škodljivih in kužnih klic. V vročih dneh še posebej poskrbimo za gubice za ušesi, pod pazduho, v dimljah, pod koleni. Dodatno jih negujemo z mandljevim oljem in po potrebi posipamo s pudrom.
- Plenični predel: Najbolj primerno je hladilno mazilo z olivnim oljem ali krema z mandljevim oljem. Mazila imajo protivnetno delovanje in so namenjena negi zdrave kože. Rahlo ščitijo tudi blago razdraženo kožo. Dojenčkovo kožo lahko negujemo tudi s kremami, mazili in losjoni z dekspantenolom, ki pospeši obnovo kože. V primeru razdraženosti svetujemo tudi dodatne izdelke, ki vsebujejo smukec, cinkov oksid, kamilični ekstrakt, ribje olje (praška pasta). Čistilnih robčkov se poslužujemo v glavnem samo v situacijah, ko nimamo v dosegu tekoče vode.
- Nos in oči: Otroške oči čistimo s čisto gazo. V primeru blažjega solzenja oziroma razdraženosti uporabimo sterilno fiziološko raztopino. Le- to kupite v lekarni, ki je prav za ta namen pakirana v vsebnike za enkratno uporabo. Za čiščenje nosu uporabite fiziološko raztopino. Dojenčka pri tem nagnite vznak. Še posebej pomembno je, da to storite pred dojenjem.
- Obrazne akne: V prvih tednih dobi veliko dojenčkov po obrazu drobne mozolje. Ti nastanejo zaradi spolnih hormonov, ki jih ima dojenček v krvi še iz obdobja pred rojstvom. Ker se hormoni postopoma razgrajujejo, tudi mozoljčki postopoma izginejo.
- Temenca: Rumeneče luskaste obloge na lasišču lahko odstranimo s pomočjo mandljevega ali olivnega olja. Oljno oblogo pustimo delovati pod bombažno kapico nekaj ur, ali še bolje čez noč. Zjutraj z mehko krtačko za lase odstranimo omehčane luske ter umijemo glavico. Pediatra svetujemo v primeru, ko se predel ne ščisti.
- Soor: Je glivična okužba ustne sluznice. V lekarni vam lahko svetujejo uporabo lokalnega sredstva, ki deluje proti glivicam.
Posebna obdobja in stanja
Izraščanje zob
Izraščanje zob poteka pri vsakem otroku drugače. Za nekatere otroke je to dolgotrajno in boleče doživetje, za druge pa mine z malo bolečinami. Včasih lahko že tedne ali mesece pred prvim zobom opazite zadebeljeno dlesen. V povprečju se prvi zobek pojavi pri sedmih mesecih, njegov začetek pa že pri treh. Alenka Grandovec, mag. Ko govorimo o higieni naših otrok, najprej pomislimo na umivanje zob, nego kože in las. Toda pogosto spregledamo nekaj zelo pomembnega - intimno nego. Sodobni način življenja, uporaba plenic, klor v bazenih, mokre kopalke in celo agresivni detergenti lahko povzročijo draženje, rdečico in nelagodje na občutljivih predelih otrokove kože. Otroci se skozi vzgojo naučijo, kako skrbeti za svoje telo - in intimna nega ne bi smela biti izjema. Manj agresivnih krem in zdravil pomeni manj težav v prihodnosti.
Kolike
Kolike lahko nastanejo zaradi različnih vzrokov. Dojenček s kolikami največkrat joka ter krči nogice navzgor. Kolike se največkrat pojavijo proti popoldnevu oziroma zvečer. Otroku lahko pred hranjenjem dajate čaj proti napenjanju, ki pomirja krče in jih pomaga odvajati (komarček, kumina, majaron, janež). Doječe mame morate paziti tudi na svojo prehrano, ki naj ne napenja. Izogibajte se tudi močno začinjeni hrani. Svetujemo lahko tudi enotedensko dieto, kjer doječa mama izključi kravje mleko. V primeru izboljšanja dieto nadaljujete. Obisk pediatra svetujemo, ko je dojenček neutolažljiv.
Driska in bruhanje
Driska pomeni pogostejše odvajanje tekočega blata, ki se pojavi zaradi različnih vzrokov. Pri driski kot tudi pri bruhanju otrok prekomerno izgublja elektrolite in vodo. Nadaljevanje s pogostejšim dojenjem ali dodajanje prilagojene hrane z elektroliti je ključno. Po 6. mesecu starosti lahko nadomestite izgubljene elektrolite z rehidracijskimi praški, dojenčku ponudite po žličkah tudi šipkov ali borovničev čaj sladkan z glukozo.
Oteženo dihanje
Oteženo (ovirano) dihanje oz. - poskrbi, da v sobi, kjer je novorojenček, ni prepiha, da novorojenček ne leži pod ventilatorjem oz. - odkrij samo tisti del telesa, ki ga neguješ oz. - uporaba zaščitnih plaščev ni potrebna. - novorojenčka zavaruj pred potencialnimi viri infekcije (umazan pribor oz. Pri novorojencu ni vidnih znakov infekcije. Novorojenček je pravočasno in pravilno označen. - po naročilu zdravnika apliciraj i.m. Novorojenček bo izgubil manj kot 10% porodne teže.
Skrb za okolje in starševsko vlogo
Do enega leta starosti dojenčka ne izpostavljamo soncu, poskrbimo za ustrezno pokrivalo in z njim uživamo v senci. Ponudimo mu dovolj tekočine in pazimo, da je ravno prav oblečen. Starejši otrok je lahko nekaj časa na soncu v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah.
Starši znajo skrbeti za novorojenčka. V nego vključujejo tudi sorojence. Takoj, po porodu, ko je to mogoče, naj staršem nudijo možnost, da novorojenčka popestujejo, ga božajo, pokličejo po imenu, vzpostavijo očesni kontakt, zato naj otroka držijo čim bližje obrazu. Staršem naj nudijo možnost, da povejo svoje izkušnje glede poroda. Opazujte starše pri navezovanju stika z otrokom. Bodite pozorni na tiste vidike, ki nakazujejo na pomanjkljivo interakcijo med staršem in otrokom. Vključite starše oz. sorojencem razložite posebnost novorojenca in povejte, zakaj so te posebnosti. S starši se pogovorite o dojenju.
Umivanje dojenčka je del vsakodnevne nege. Dojenčka slečemo ter ga pokrijemo s pleničko, da ga ne zebe. Po kopanju običajno otroka podojite in ga date spat. Večino otrok kopanje utrudi, zato je primerno, da ga kopate zvečer, ker bo potem dlje spal. Ko starši prvič vzamejo svojega novorojenčka v naročje, se začne poseben odnos, ki se razvija skozi vsak dotik, pogled, nasmeh in zvok.
tags: #anogenitalna #nega #pri #dojencku