Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki lahko pri nekaterih ženskah sproži ali poslabša obstoječe duševne težave, kot so depresija, anksioznost ali posttravmatski stresni sindrom. Britanska študija je pokazala, da do 20 odstotkov nosečnic trpi za depresijo, kar poudarja pomen zavedanja in ustreznega ukrepanja. Vendar pa se v tem občutljivem obdobju pojavi ključno vprašanje: ali so antidepresivi varni za uporabo med nosečnostjo in kakšne so možne posledice za nerojenega otroka? To vprašanje je predmet številnih raziskav in strokovnih razprav, saj morajo zdravniki pri predpisovanju zdravil nosečnicam skrbno pretehtati koristi za mater in možna tveganja za razvoj ploda.
Depresija v nosečnosti: Več kot le čustveno nihanje
Depresija, posttravmatski stresni sindrom in anksioznost v nosečnosti so resna obolenja, ki jih nikakor ne gre podcenjevati. Nedavna odkritja britanskih znanstvenikov potrjujejo, da ima depresija pri nosečnicah negativen vpliv na kognitivni razvoj otroka. Gre za procese mišljenja, sklepanja, učenja, pomnenja, reševanja problemov in logike. Raziskava je pokazala, da je depresija v nosečnosti povezana s 34 % večjo možnostjo za počasnejši kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj otroka od 18. meseca starosti naprej. V kombinaciji s poporodno depresijo je faktor tveganja za počasnejši otrokov razvoj še večji, celo 50 %.
Nezdravljena, anksiozna nosečnica vsekakor manj pazi nase, se slabše prehranjuje, pogosteje zapade v različne razvade, kot sta kajenje in pitje alkohola, ter manj redno hodi na kontrole h ginekologu. Še posebno so lahko problematični panični napadi. Duševno zdravje matere vpliva na razvoj ploda, potek nosečnosti in poroda ter na razvoj novorojenca. Novorojenček lahko trpi, ker depresivna ali anksiozna mama ne zmore enakovredne skrbi za otroka.
V prvih 3 mesecih po porodu se število psihiatričnih motenj pri ženskah bistveno poveča v primerjavi z ženskami enake starosti, ki niso rodile. Ženske, ki so imele kdajkoli prej depresijo (med prejšnjo nosečnostjo ali pa čisto neodvisno od nosečnosti), bodo imele ob naslednjih nosečnostih večje tveganje za razvoj poporodne depresije.
Antidepresivi: Med skrbjo za mater in tveganjem za plod
Antidepresivi so zdravila, katerih jemanje ni povsem brez tveganja. Vendar pa v zadnjem času vse več študij dokazuje, da je njihova uporaba med nosečnostjo, ob upoštevanju vseh razpoložljivih dejstev, relativno varna. Največ študij v času nosečnosti je bilo narejenih z antidepresivi iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina - SSRI (sem sodi tudi escitalopram, npr. Cipralex). Pri otrocih mater, ki so jih jemale, niso ugotovili pomembnih razlik v telesnem razvoju, inteligentnosti ali psihološkem razvoju. Za relativno varna sta se izkazala predvsem fluoksetin in sertralin. Pri majhnem številu novorojenčkov mater, ki so jemale SSRI, so po porodu sicer opazili razdražljivost in nemir, ki pa sta se v nekaj dneh umirila.
Kljub temu pa je uporaba SSRI med nosečnostjo nekoliko bolj problematična v drugi polovici nosečnosti. Pri nosečnicah, ki so v drugi polovici uporabljale SSRI, je bila nekoliko večja verjetnost za pojav pljučne arterijske hipertenzije pri otroku (okrog 12 primerov na 1000 novorojenčkov). Primeri tovrstnega obolenja so sicer redki, vendar imajo lahko zelo resne posledice, med drugim tudi smrt otroka.
Še ena študija, objavljena v znanstveni reviji British Medical Journal (BMJ), je proučevala morebitno povezavo med uživanjem antidepresivov v nosečnosti in tveganjem za razvoj avtizma pri otrocih. Pri skupini otrok, ki so bili še kot plod izpostavljeni vplivom antidepresivov, so odkrili "rahlo večje tveganje za razvoj avtizma" v primerjavi z otroki, katerih matere so imele duševne motnje, vendar med nosečnostjo niso uživale antidepresivov. Vendar pa avtorji opozarjajo na previdnost pri sklepanju. Stroka še ne pozna vseh možnih vzrokov za nastanek avtizma, za katere le predvidevajo, da nanje lahko vplivata tako genetika kot okolje. Zato opozarjajo, da rezultati te raziskave ne dovoljujejo prenagljenih zaključkov ali panike, saj je povezava med uživanjem antidepresivov v nosečnosti in tveganjem za razvoj avtizma po njihovem mnenju zelo šibka, možnost za nastanek bolezni pa majhna.
Skupina raziskovalcev z bristolske univerze je analizirala podatke o več kot 254 tisoč otrocih. V sklepu študije ugotavljajo, da več kot 95 % otrok mater, ki so se med nosečnostjo zdravile z antidepresivi, nima avtističnih motenj. Po oceni raziskovalcev bi sicer tudi to majhno absolutno tveganje za razvoj avtizma s preventivnimi ukrepi lahko zmanjšali za 2 %. Vendar pa je treba ugotovitve raziskave ocenjevati celovito in sleherni ukrep pri vsaki pacientki individualno skrbno pretehtati, da prekinitev zdravljenja ne bi bolj škodovala kot koristila.
Danska študija in srčne okvare
Že leta 2005 je ameriški urad za hrano in zdravila (FDA) izdal svarilo glede enega od zdravil proti depresiji. Dobivali so namreč vse več poročil o srčnih okvarah dojenčkov, katerih matere so se v nosečnosti zdravile z antidepresivi.
Na Danskem so raziskovalci preverili, ali res obstaja povezava med jemanjem zdravil proti depresiji v prvem trimesečju nosečnosti in srčno okvaro pri otroku. Vključenih je bilo 400.000 otrok, rojenih med letoma 1996 in 2003. Raziskovalci z univerze Aarhus so preizkusili vpliv štirih zdravil proti depresiji - sertralina, citaloprama, paroxetina in fluoxetina -, ki so jih ženske jemale v prvem trimesečju nosečnosti. Pri otrocih, katerih matere so jemale eno od prvih dveh zdravil (sertralin in citalopram), je do okvare srca prišlo v 0,4 % primerih več kot pri tistih, katerih matere se v nosečnosti proti depresiji niso zdravile. Pri otrocih žensk, ki so v nosečnosti jemale več kot eno vrsto antidepresivov, je bila okvara srca štirikrat bolj pogosta. Raziskovalci ocenjujejo, da se okvara srca lahko pojavi pri enem na 146 otrok, ki so v maternici izpostavljeni zdravilom proti depresiji.
Zakaj izbrati program fetalne kardiologije na Stanford Children's Health za srčno oskrbo vašega dojenčka
Kaj torej storiti?
Ključnega pomena je individualna presoja vsake nosečnice v sodelovanju z osebnim zdravnikom, psihiatrom in ginekologom. Vedno je potrebno pretehtati med morebitnimi koristmi zdravljenja za mater in tveganji za plod. V primeru nezdravljene depresije ali anksioznosti so tveganja za mater in otroka lahko bistveno večja kot potencialna tveganja, povezana z jemanjem antidepresivov.
Nekateri viri navajajo, da so nekateri antidepresivi, kot je Asentra, veljajo za relativno varne za nosečnice in doječe matere, saj jih v nekaterih primerih predpisujejo tudi otrokom. Vendar pa je treba poudariti, da imajo vsa zdravila lahko stranske učinke, tako za telo nosečnice kot za plod. Kako posameznik reagira na določeno snov, je v veliki meri odvisno od posameznika. Zato je pomembno, da se upošteva opozorilo, da se nekatera zdravila dajejo samo v posameznih nujnih primerih, kadar pričakovana korist za mater opravičuje tveganje za otroka.
Če se nosečnica odloči za zdravljenje z antidepresivi, je priporočljiva pogostejša ultrazvočna kontrola s spremljanjem normalnega razvoja ploda.
Alternativne oblike zdravljenja
Poleg farmakološkega zdravljenja obstajajo tudi druge oblike, ki lahko pomagajo pri obvladovanju depresije v nosečnosti. Psihoterapija, še posebej redna tedenska srečanja, lahko nosečnici pomaga sproti izražati stiske in skrbi. Terapija s svetlobo je varna in učinkovita oblika zdravljenja za sezonsko motnjo razpoloženja in depresijo, ki se je izkazala kot primerna in varna tudi za nosečnice. Po podatkih pet let trajajoče švicarske raziskave iz leta 2011 se je pri 83 % žensk, ki so obiskovale svetlobno terapijo, stanje znatno izboljšalo. Svetlobna terapija je preprosta, poceni in ima izjemno redke ter blage stranske učinke.
V končni fazi je najpomembnejše, da nosečnica ne ostane sama s svojimi težavami. Odprta komunikacija z zdravstvenimi strokovnjaki, partnerjem in podpornim okoljem je ključnega pomena za sprejemanje najboljših odločitev za zdravje matere in otroka.
tags: #antidepresive #zacela #jemati #v #nosecnost