Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki se začnejo že zelo zgodaj po oploditvi. Ena od prvih in pogosto najbolj opaznih sprememb, ki jih doživljajo bodoče mamice, je sprememba apetita. Medtem ko nekatere ženske izkusijo povečano željo po hrani, druge doživljajo izgubo apetita ali pa nenavadna hrepenenja po določenih vrstah živil. Ta članek bo podrobno raziskal pojav apetita v zgodnji nosečnosti, njegove vzroke, spremljajoče simptome ter nasvete za zdravo prehranjevanje v tem občutljivem obdobju.
Zgodnji znaki nosečnosti in spremembe apetita
Ko nosečniški test pokaže plus, se začne čudovito obdobje pričakovanja. Vendar pa se poleg veselja pogosto pojavijo tudi različni telesni znaki, ki opozarjajo na novo življenje pod srcem. Med te zgodnje znake sodijo spremembe na prsih, pogostejše uriniranje, utrujenost, napihnjenost in seveda spremembe v apetitu.
Težko je reči, katera bo tista prva sprememba, saj ženske opisujejo zelo različne izkušnje s prvimi znaki nosečnosti. Od tega, da so že od trenutka zanositve enostavno vedele, da so noseče, do tega, da so šele po nekaj dnevnem izostanku menstruacije prvič pomislile, da bi lahko bile noseče. Najpogosteje pa opisujejo ščemenje v prsih, napihnjenost trebuha, pogosto uriniranje, krčenje maternice brez krvavitve oziroma menstruacije in slabost.
Kar zadeva apetit, se lahko pojavi povečana želja po hrani, znana tudi kot "volčji apetit". To je pogosto povezano z nihanjem ravni hormonov, zlasti nosečniškega hormona beta hCG. Telo namreč potrebuje več energije za podporo rasti in razvoja zarodka. Nekatere ženske pa doživljajo nasprotno - izgubo apetita, ki je pogosto povezana s slabostjo in občutljivostjo na vonjave. Ta mehanizem naj bi bil evolucijsko povezan z zaščito ploda pred potencialno škodljivimi snovmi v hrani v zgodnji fazi nosečnosti, ko posteljica še ni povsem razvita. Mag. Miha Lučovnik, dr., pojasnjuje, da je izguba apetita v prvem trimesečju nosečnosti zelo pogosta in navadno jo spremlja slabost. Nevarna je predvsem takrat, kadar privede do izsušenosti in dolgotrajnega stradanja. Proces stradanja privede do tvorbe ketonov v telesu, ki jih lahko odkrijemo v urinu nosečnice. Pred časom so domnevali, da bi lahko ketoni negativno vplivali na razvoj živčevja pri plodu, a to z raziskavami ni bilo potrjeno. Približno 1 % slovenskih nosečnic je zaradi slabosti, bruhanja in izrazitega odpora do hrane sprejetih v bolnišnico. Te zdravimo z infuzijami in zdravili proti slabosti. Premajhen vnos hrane kasneje v nosečnosti lahko sicer privede do zastoja plodove rasti in prezgodnjega poroda, vendar se to pri nosečnicah, ki pred zanositvijo niso bile podhranjene (indeks telesne mase <18,5 kg/m2), zgodi izjemno redko.
Poleg splošne povečane ali zmanjšane želje po hrani, so v zgodnji nosečnosti pogosta tudi specifična hrepenenja po določenih vrstah živil. Medtem ko nekatere nosečnice hrepenijo po sladkem, druge po kislem ali slanem. Te nenavadne kombinacije so po mnenju mnogih med prvimi znaki nosečnosti. Prehranski znanstveniki to dejstvo pripisujejo temu, da je v kislih kumaricah in podobnih živilih visoka vsebnost vitamina C. Vitamin C ima veliko vlogo pri uporabi železa v telesu, zaradi česar se izboljša običajno zelo nizka vsebnost železa pri nosečnicah. Takšna hrepenenja po hrani so normalna, zanje pa je kriva velika količina nosečnostnega hormona beta hCG. Tretjina žensk na ta hormon reagira s slabostjo, nekatere pa so ves čas lačne. Poleg tega želi telo zaradi močnih nihanj krvnega sladkorja ta sladkor nadomestiti.
Spremembe v telesu v zgodnji nosečnosti
Poleg sprememb v apetitu, nosečnost prinaša številne druge fizične spremembe, ki se začnejo že v prvem trimesečju.
Spremembe na prsih: Ena od prvih in najpogostejših sprememb so občutljive, nabrekle in boleče prsi. Bradavičke lahko postanejo temnejše, kolobarji okoli njih pa se lahko obarvajo temneje. Te spremembe so posledica hormonskih vplivov, ki pripravljajo dojke na prihodnje dojenje. Od same zanositve dalje se dojke v resnici počasi pripravljajo na dojenje. V bistvu se dojke v času nosečnosti šele razvijejo do te mere, da so sposobne proizvajati mleko. Pred porodom bradavice postanejo temnejše, se izbočijo in lahko se celo pojavi že izcejanje prvega mleka - kolostruma - iz prsnih bradavic. Vendar prisotnost tega ni pogoj za uspešno dojenje. Prav tako ni pomembna velikost dojk, kot so včasih predpostavljali. Zdaj vemo, da je pogosto ravno ženskam z manjšimi dojkami dojenje lažje. Bi pa dodala še to - dodatna priprava dojk na dojenje ni potrebna v času nosečnosti. Je pa izjemno pomembno, da se ženska pripravi na dojenje - preko pogovora s svetovalko za dojenje ali pa s pomočjo knjig, predavanj, posnetkov.
Utrujenost: Zelo pogost spremljevalec zgodnje nosečnosti je povečana utrujenost. Telo namreč vloži ogromno energije v rast in razvoj novega bitja. Hormon progesteron igra ključno vlogo pri tem, saj vpliva na to, da se nosečnica počuti bolj utrujeno in zaspano. Potrebno je prisluhniti telesu in si privoščiti dovolj počitka. V drugem trimesečju pa pogosto ta občutek vsesplošne utrujenosti mine, nosečnica ima lahko naenkrat kar veliko energije.
Pogosto uriniranje: Zaradi povečanega pretoka krvi v telesu in pritiska noseče maternice na mehur se lahko pojavi povečana potreba po uriniranju, tudi ponoči. Ledvice delujejo hitreje, da bi izločile toksine iz telesa. Kljub pogostemu uriniranju je pomembno vzdrževati zadosten vnos tekočine.
Napihnjenost in prebavne težave: Hormonske spremembe, zlasti delovanje progesterona, lahko upočasnijo prebavo, kar povzroči napihnjenost, zaprtje ali celo hemoroide. Upoštevanje ustrezne prehrane, zadostnega vnosa tekočine in gibanja lahko pomaga pri teh težavah. Včasih pa je edino kar lahko nosečnica naredi to, da počaka, da tegobe izzvenijo oziroma da se z njimi do neke mere sprijazni v tistem času, ko še trajajo. Na primer, pri slabosti in bruhanju med nosečnostjo lahko pomaga ingver, manjši obroki hrane z obveznim zajtrkom, pitje zadostne količine vode/tekočine po požirkih ter akupresura. Druga pogosta težava je zaprtost in pojav hemeroidov. Tu ponovno pomembno vlogo igra ustrezna prehrana, pitje zadostne količine vode, primeren položaj med odvajanjem blata, zamenjava zdravil (znano je, da železovi pripravki vplivajo na prebavo) ter odprava vzroka, če je le-ta fizične narave (obisk fizioterapevtke in/ali posvet z babico bi bil v takem primeru odlična stvar).
Slabost in bruhanje: Jutranja slabost, ki se lahko pojavi kadarkoli čez dan, je eden najbolj prepoznavnih znakov nosečnosti. Vzrok so hormonske spremembe. Če slabost postane huda, povzroča bruhanje in hujšanje, je nujen posvet z zdravnikom. V veliko primerih se pojavita slabost in bruhanje v prvih dneh in tednih nosečnosti.
Zvišana telesna temperatura: Nekatere nosečnice opazijo minimalno zvišanje bazalne telesne temperature, kar je lahko znak nosečnosti. Ne gre za vročino ali prehlad, temveč za rahel dvig za 0,2 do 0,4 stopinje Celzija.
Spremembe v vonju in okusu: Hormonske spremembe lahko povzročijo, da postanejo nosečnice bolj občutljive na določene vonjave in okuse. Nekatere vonjave, ki so jih prej uživale, jim lahko postanejo neprijetne, medtem ko lahko druge, na primer vonj kave, postanejo neznosne. Lahko se zgodi tudi, da boste imeli čuden okus v ustih. Oboje lahko vpliva na apetit in s tem tudi na vašo telesno težo.
Napihnjen trebuh: Zaradi upočasnjene prebave in delovanja hormonov lahko nosečnice že v zgodnji nosečnosti opazijo rahlo napihnjenost trebuha, podobno kot pred menstruacijo.
Prehrana v zgodnji nosečnosti: Kakovost pred količino
Prehrana nosečnice je eden od ključnih dejavnikov za normalen razvoj otroka v maternici. Bodoča mati naj zato poskrbi za zadostno količino vitaminov in mineralov, beljakovin, primernih ogljikovih hidratov, vlaknin in esencialnih maščobnih kislin.
Že dolgo velja, da nosečnica ne potrebuje dvojne količine živil, temveč naj ji bo vodilo pri prehrani kakovost živil. »Prehrana nosečnice ni pomembna le za njo, temveč tudi za razvoj zarodka,« pojasnjuje dr. Darija Strah. »Hranilne snovi iz materine krvi prehajajo preko posteljice v njegovo kri. Otročiček je sicer skupaj z materjo, vendar bodoča mati ne sme jesti za dva. Potrebe po energiji se v prvih treh mesecih nosečnosti komaj kaj povečajo, od prvega dne pa velja, da bodoča mati potrebuje veliko več nekaterih vitaminov, mineralov in elementov v sledeh. Upoštevanje teh navidezno nasprotujočih si priporočil je uspešno, če pri izbiri dajemo prednost živilom, ki imajo sicer malo energije, a veliko hranilnih snovi. Priporočljivi so manjši obroki hrane, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni čez cel dan. Pet do šest obrokov na dan zagotavlja enakomerno oskrbo s hranili, hkrati pa se na ta način izognemo pretiranemu občutku sitosti. »Vsak dan zaužijte polnovreden zajtrk, kosilo in večerjo ter dva vmesna obroka,« svetuje dr. Strahova in dodaja, da so v prvih treh mesecih nosečnosti potrebe po energiji praktično nespremenjene, saj telo najprej porabi lastne rezerve.
Ogljikovi hidrati: Naj prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije. Prevladujejo naj sestavljeni ogljikovi hidrati. Najdemo jih v polnozrnatih izdelkih, bogatih s prehranskimi vlakninami, ki preprečujejo oz. lajšajo zaprtost, ki pogosto spremlja nosečnost.
Beljakovine: So sestavni deli celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. V prvih treh mesecih potrebujejo nosečnice dodatnih 5 g beljakovin na dan, od 4. meseca dalje pa 17 g (1,3 g na kilogram telesne teže). Na primer: 60 kg težka nosečnica potrebuje v prvi tretjini nosečnosti 65 g beljakovin na dan, od 4. meseca dalje pa 78 g. Za ljudi so posebej pomembne beljakovine živalskega izvora, ki imajo podobno sestavo telesnih beljakovin, žal pa vsebujejo tudi nezaželene spremljevalne snovi, kot so nasičene maščobne kisline, holesterol in purini. Ribe so kot alternativa mesu odličen in lahko prebavljiv vir beljakovin. Vegetarijanke, tudi tiste občasne, lahko zelo povečajo kakovost beljakovin rastlinskega izvora s kombiniranjem različnih beljakovinskih živil. Posebno ugoden dopolnilni učinek imajo kombinacije krompirja z mlekom ali jajci, na primer krompirjev pire, gratiniran krompir s sirom, žita z mlekom kot sirova štručka, kosmiči z mlekom ali jogurtom, mlečni riž, zdrobova kaša, testenine s sirom ter žita s stročnicami kot fižolova enolončnica s cmoki ali kruhom.
Maščobe: Potrebe po maščobah se med nosečnostjo ne povečajo in naj prispevajo do 30 % dnevnega vnosa energije. Čezmerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izrednega pomena je ustrezna sestava maščob. Prevladujejo naj olja rastlinskega izvora. Olivno olje vsebuje veliko enkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih lipidov. Sojino olje in olje oljne repice vsebujeta linolno in alfalinolensko kislino, ki ju telo samo ne more sintetizirati, zato ju mora dobiti s hrano. Za navedeni olji je značilno ugodno razmerje med linolno in alfalinolensko kislino, zato ju v prehrani bolj priporočamo kot druga olja, npr. sončnično in bučno olje. Večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot maščobne kisline omega-3, so zelo pomembne za razvoj dojenčka pred rojstvom in po njem kot tudi za zdravje bodoče matere. V razvijajočih se membransko bogatih tkivih, možganih in očesni mrežnici se pred rojstvom in po njem kopičijo velike količine omenjenih maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj ostrine vida, za rast in psihomotorični razvoj. Nahajajo se predvsem v morskih ribah. Za nosečnice je pomembno, da jih jedo vsaj enkrat do dvakrat na teden. Zadnja priporočila vseeno nakazujejo, da tuna iz konzerve ni primerna. V maščobah živalskega izvora je veliko nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov raje izberite izdelke z manj maščobe. Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki so predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd.
Ključni vitamini in minerali
Potrebe po vitaminih, mineralih in elementih v sledeh se v nosečnosti bistveno povečajo, celo v veliko večjem obsegu kot potrebe po energiji. To pomeni, da ni dovolj le uživanje večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano.
Folna kislina: Je najpomembnejši vitamin prvega obdobja nosečnosti. Spada v družino B-vitaminov in je pomembna za izgradnjo in delitev celic, za tvorbo in presnovo krvnih telesc ter njihovo pravilno delovanje, in za zdravje bodoče matere in otroka, poudarja dr. Strahova. V prvih osemindvajsetih dneh po oploditvi se namreč pri plodu začne zapirati nevralna cev, iz katere se razvijeta centralni in periferni živčni sistem. Zadosten vnos folne kisline za 50-70 % zmanjša tveganje, da bi se zaprla nepravilno. Zaradi vseh omenjenih razlogov so potrebe po folni kislini v celotni nosečnosti povečane kar za 50 %. »Pomanjkanje folne kisline lahko vodi v tako imenovane prirojene okvare nevralne cevi pri otroku oziroma do nepopolne zraščene hrbtenice,« opozarja dr. Strahova. »Po strokovnih priporočilih je optimalen vnos folne kisline v nosečnosti za okoli 50 % večji kot pri nenosečih ženskah, torej približno 0,6 mg na dan. Ker je to količino težko doseči samo z uživanjem živil, bogatih s folno kislino, je priporočljivo uživanje folne kisline v obliki tablet.
Vitamin B6: Zaradi povečanega vnosa beljakovin se za 60 % povečajo potrebe po tem vitaminu.
Vitamin A: Čeprav se potrebe med nosečnostjo povečajo, lahko preveč vitamina A povzroči nepravilnosti v razvoju dojenčka. Previdnost je potrebna pri jemanju vitaminskih dodatkov ter uživanju jeter. V nasprotju z vitaminom A pa pri uživanju betakarotena, ki je njegova predstopnja, ni nevarnosti, da bi se kopičil v telesu.
Kalcij: Je potreben za razvoj kosti otroka. Če ga nosečnica ne zaužije dovolj, ga telo črpa iz njenih kosti. To se lahko čez čas razvije v osteoporozo. Od konca 3. meseca nosečnosti dalje se potrebe po kalciju povečajo za 20 %, s 1.000 na 1.200 mg na dan, zato je zelo pomembno uživanje mleka (0,5 l mleka vsebuje 600 mg kalcija) in mlečnih izdelkov.
Železo: Med nosečnostjo se potrebe po železu podvojijo. Telo se na povečane potrebe prilagodi tako, da črpa železo iz zalog in ga učinkoviteje absorbira iz hrane. V nosečnosti se lahko koncentracija železa v krvi zmanjša, pomembno pa je, da ne pade pod kritično mejo. To lahko večinoma preprečimo z ustrezno prehrano ali jemanje železovih pripravkov, vendar ne brez priporočila zdravnika. Železo se nahaja v mesu, ribah, jajčnem rumenjaku, polnozrnatih žitih in stročnicah. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora. Absorpcijo lahko izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr.
Jod: Je sestavni del ščitničnih hormonov. Zaradi povečanega izločanja joda s sečem se potrebe po jodu povečajo.
Folna kislina v primerjavi s folatom – razlaga in poenostavitev
Nasveti za obvladovanje sprememb apetita
Čeprav so spremembe apetita v nosečnosti pogoste in normalne, lahko predstavljajo izziv. Tu je nekaj nasvetov, kako se z njimi spoprijeti:
Jejte pogosto in v manjših obrokih: To pomaga ohranjati stabilno raven krvnega sladkorja in preprečuje pretirano lakoto ali slabost. Pet do šest manjših obrokov na dan je idealno.
Izberite hranilno bogata živila: Osredotočite se na polnovredne žitarice, sadje, zelenjavo, puste beljakovine in zdrave maščobe. Ta živila zagotavljajo potrebne vitamine in minerale brez odvečnih kalorij.
Prisluhnite svojemu telesu: Če imate slabost, poskusite z majhnimi, neagresivnimi obroki, kot so ingverjevi bonboni, prepečenec ali gazirana voda. Če pa ste lačni, izberite zdrave prigrizke, kot so sadje, jogurt ali oreščki.
Pijte dovolj tekočine: Voda je ključnega pomena za splošno zdravje in lahko pomaga lajšati nekatere nosečniške tegobe, kot je zaprtost.
Izogibajte se škodljivim snovem: Med nosečnostjo se je treba izogibati alkoholu, nikotinu in nekaterim zdravilom. Kava in čaj naj se uživata zmerno (največ dve skodelici na dan).
Ne obremenjujte se s težo: Marsikatero žensko je strah, da bo med nosečnostjo pridobila preveč kilogramov. Mislim, da je ta strah vedno pogostejši zaradi vsesplošnega prepričanja, da mora biti ženska »fit« v vseh obdobjih svojega življenja. Z zdravim načinom življenja seveda ni nič narobe, vendar je to pogosto razlog za stisko v času nosečnosti, kjer pa je normalno, da ženske pridobijo nekaj kilogramov. Vsekakor pa vsaki svetujem, da se s kilogrami ne obremenjuje preveč. Namreč še vedno velja rek »devet mesecev gor, devet mesecev dol«.
Poiščite strokovno pomoč: Če imate resne težave s prehranjevanjem, vztrajno slabost ali druge skrbi, se posvetujte z zdravnikom ali babico. Odkar izvajam individualne priprave na porod opažam, da je ena boljših stvari ta, da ima nosečnica na voljo nekoga, ki mu zaupa in ima ustrezno strokovno znanje. Težko je dati splošen nasvet predvsem zato, ker smo si ženske zelo različne. Vedno pa pomaga, če se lahko z nekom odkrito pogovorimo o svojih občutkih, če tudi le-ti niso najbolj družbeno sprejeti. Podpora ljudi okoli ženske je med nosečnostjo ključnega pomena tudi pri soočanju z raznimi tegobami. V nekaterih primerih pa pomaga tudi to, da najdemo vzrok za pojav teh sprememb oziroma da odkrijemo, zakaj tovrstne spremembe ženska težje sprejme. Na primer znano je, da se ženske, ki imajo travmatično izkušnjo iz otroštva oziroma preteklosti (spolna zloraba, nasilje …), težje soočajo s spremembami in da so določene nosečniške tegobe pogostejše.
Spremembe apetita v zgodnji nosečnosti so le eden od številnih znakov, da se v vašem telesu dogajajo čudovite stvari. Z razumevanjem teh sprememb in z zdravo, uravnoteženo prehrano lahko poskrbite zase in za svojega malčka, ter tako ustvarite najboljše možno okolje za zdrav razvoj.
tags: #apetit #v #zgodnji #nosecnosti