Artičoka, rastlina s Sredozemlja, je že tisočletja cenjena tako kot gurmanska poslastica kot tudi kot zdravilna rastlina. Njeni nežni srčki, ki dozorijo pozno spomladi, predstavljajo priljubljeno spomladansko jed, ki s svojo naravno grenkobo pomaga prebavi po obdobju bolj mastne in kalorične zimske prehrane. Tradicionalna medicina je že dolgo prepoznavala njeno vrednost, zato je njeno delovanje danes dobro raziskano in potrjeno s številnimi kliničnimi študijami.
Zgodovina in Izvor Artičoke
Ime artičoke izvira iz arabske besede "al-churchufa", ki pomeni "užitna rastlina", kar popolnoma ustreza njeni večstranski uporabnosti. Ta sredozemska rastlina je bila izjemno priljubljena že pri starih Egipčanih, Grkih in Rimljanih. V krščanskem Rimu so jo celo uvrščali med drage zelenjavne specialitete. Šele v 15. stoletju je artičoka svoje mesto našla v Franciji in Angliji, kjer je bila sprva rezervirana predvsem za plemstvo. Posebno zdravilno vrednost so že v 16. in 17. stoletju pripisovali njeni korenini in listom.
Botanični Opis in Gojenje
Artičoka (Cynara scolymus L.) spada v družino košaric (Asteraceae). Gre za dvoletno rastlino, ki lahko zraste do dva metra visoko, s čvrstim steblom, poraščenim z bodičastimi listi. Na vrhu se razvijejo kroglasti, prav tako bodičasti cvetni koši, ki jih nabiramo pred cvetenjem. Rastlina poleti in jeseni krasi modrovijolično cvetenje.
Pri nas artičoka večinoma raste v vrtovih, saj jo lahko gojimo v toplejših krajih. Na prostem prezimi brez težav le na Primorskem. Drugod po Sloveniji so lahko že temperature okoli -5 °C usodne, zato je priporočljivo, da jo sadimo na južne in zavetne lege ali jo ustrezno zaščitimo, na primer z belo vrtno tkanino. V primeru ekstremno nizkih temperatur lahko rastlino zaščitimo s slamo, liste pa porežemo spomladi. Artičoko je mogoče gojiti tudi v posodi, ki jo konec jeseni prestavimo v zavarovan prostor.
Za uspešno rast potrebuje artičoka dobro odcedna, s hranili bogata tla in dovolj vlage v rastni dobi ter polno sonce. Ne uspeva v polsenci ali senci. Čeprav dobro prenaša veter, ji bolj ustrezajo lege, zaščitene pred vetrom. Prenaša tudi izpostavljenost soli.
Če želimo sami vzgojiti sadiko artičoke, jo sejemo v topel zavarovan prostor že konec januarja ali v začetku februarja. Rastlino lahko tudi vegetativno razmnožimo, tako da marca ali aprila od matične rastline ločimo čvrste stranske izrastke z razvitimi koreninami.
V domačem vrtu artičoko najpogosteje sadimo spomladi, ločeno od drugih vrtnin, saj potrebuje veliko prostora. Razdalja med rastlinami v vrsti in med vrstami naj bo približno en meter. Rastlina daje dober pridelek tri leta, nato pa jo je priporočljivo ponovno posaditi. V suhem poletju je potrebno redno zalivanje, kar bo spodbudilo razvoj več užitnih socvetij.
Užitni Deli in Priprava
Užitni so predvsem omeseneli, še ne odprti mladi cvetni srčki, ki jih z ostrim nožem režemo od zgodnjega poletja do oktobra. Užitni so tudi mladi listi artičoke. Ko se pojavijo škrlatno vijolični cvetovi, so cvetne glavice že neužitne.
Tradicionalno se artičoke pripravljajo na različne načine. Enostaven in zdrav recept vključuje kuhane artičoke z olivnim oljem in limonovim sokom. Za pripravo potrebujemo 2-3 artičoke, deviško olivno olje, limonov sok in peteršilj. Artičoke je treba očistiti, odstraniti trde zunanje lističe in sredinsko brado, ter oluščiti vlaknasta stebla. Med pripravo jih je dobro takoj polagati v vodo z dodatkom limoninega soka, da preprečimo oksidacijo in potemnitev. Kuhajo se v posoljeni vodi približno 10 minut, da ostanejo hrustljave. Po kuhanju jih odcedimo, pokapljamo z limonovim sokom in olivnim oljem ter potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Zdravilne Lastnosti in Učinkovine
Sodobne raziskave so potrdile številne zdravilne sposobnosti artičoke, ki so bile znane že v tradicionalni medicini. Izvleček svežih ali posušenih listov, standardiziran na vsebnost cinarina, se priporoča za lajšanje težav povezanih s prebavo, holesterolom v krvi, jetri in žolčem.
Ključne zdravilne komponente in njihovi učinki:
- Cinarin: Najpomembnejša učinkovina artičoke, ki je grenčina. Cinarin spodbuja nastajanje in izločanje žolča, kar je ključno za boljšo presnovo maščob. Zato je artičoka še posebej priljubljena pri osebah s povišanim holesterolom v krvi. Deluje tudi kot holeretik, kar pomeni, da pospešuje delovanje jeter in izločanje žolča.
- Seskviterpenski laktoni: Ti grenki tonični elementi, kot je cinaropikrin, prispevajo k grenkemu okusu artičoke in spodbujajo apetit ter pospešujejo prebavo.
- Fenolne kisline in njihovi estri: Med njimi izstopa cinarin, ki ima poleg holeretičnih lastnosti tudi pomemben antioksidativni in hepatoprotektivni učinek.
- Flavonoidi: Kot so luteolin, skolimozid in cinarozid, delujejo kot močni antioksidanti, ki ščitijo jetrne celice pred poškodbami zaradi prostih radikalov. Luteolin je bil v raziskavah posebej izpostavljen kot zaviralec sinteze holesterola v jetrih.
- Vodotopna vlaknina inulin: Ta prebiotična vlaknina služi kot hrana za koristne bakterije v debelem črevesu (Bifidobacterium in Lactobacillus), kar izboljšuje črevesno floro in splošno prebavo. Inulin potuje skozi želodec in tanko črevo nespremenjen, zato je v celoti na voljo črevesnim bakterijam.
- Vitamini in minerali: Artičoka je bogata z vitamini skupine B (B kompleks), vitaminom C, magnezijem, kalijem, kalcijem, železom, fosforjem in cinkom. Posebej je pomemben kalij, ki deluje proti otekanju in zastajanju vode v telesu.
RECEPT ARTIČOKE NA TRI STRUNJANSKE NAČINE
Specifični učinki na zdravje:
- Prebava: Grenčine v artičoki pomagajo pri prebavi, lajšajo občutek polnega želodca, pomirjajo slabost in napenjanje. Delujejo antidispeptično pri različnih prebavnih motnjah, vključno z nastankom plinov in krčevitimi trebušnimi bolečinami.
- Jetra in žolč: Artičoka spodbuja nastajanje in izločanje žolča, kar je ključno za boljšo presnovo maščob. Zato pomaga pri jetrno povezanih bolečinah v trebuhu in ima hepatoprotektivni učinek, saj ščiti jetrne celice pred poškodbami. Preprečuje nastajanje aterosklerotičnih plakov v stenah žil in znižuje koncentracijo trigliceridov v krvi. Uporablja se tudi za zaviranje nastajanja ateroskleroze.
- Holesterol: Znižuje koncentracijo LDL holesterola v krvi, saj zavira sintezo holesterola v jetrih preko encima HMG-CoA. Zmanjšuje tudi vrednosti trigliceridov.
- Telesna teža: Artičoka spodbuja odvajanje vode in blata, kar prispeva k čiščenju organizma. Zavira aktivnost prebavnih encimov (pankreazna lipaza, α-amilaza, α-glukozidaza), kar pripomore k zniževanju telesne teže. Izboljšuje lipolizo (razgradnjo maščob) in presnovo lipidov. Pri debelosti pogosto opazimo povišane jetrne encime ALT in AST; artičoka pomembno prispeva k znižanju le-teh, zato je primerna v terapiji za hujšanje.
- Uravnavanje krvnega sladkorja: Raziskave potrjujejo uravnavanje krvnega sladkorja po obrokih pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa II. To zmanjšuje napade lakote in potrebo po sladkarijah kmalu po obroku, ko nivo sladkorja v krvi pade, kar olajša vzdrževanje primerne telesne teže.
- Diuretično delovanje: Artičoka poveča izlojanje urina, kar jo uvršča med tradicionalna diuretična sredstva.
Opozorila in Neželeni Učinki
Pri priporočeni uporabi artičokinih pripravkov sicer ni pričakovati resnejših stranskih učinkov. V redkih primerih se lahko pojavijo blaga driska z abdominalnim krčem, slabost ali zgaga. Možne so tudi alergijske reakcije, predvsem pri osebah, ki so že alergične na rastline iz družine košaric (na primer kamilica ali arnika). Alergijska reakcija se lahko pojavi tudi ob stiku s samim rastlinskim materialom, kar lahko povzroči ekcem.
Pomembna opozorila:
- Pripravkov iz listov artičoke ne smete uživati med nosečnostjo ali v obdobju dojenja, saj ni dovolj znanstvenih izsledkov o varnosti uporabe v teh obdobjih.
- V primeru zapore žolčevodov nikakor ne smete uživati pripravkov iz listov artičok.
- O uporabi v primeru žolčnih kamnov se je potrebno predhodno posvetovati z zdravnikom.
Artičoka v Prehrani Nosečnic in Doječih Žensk
Medtem ko je artičoka na splošno koristna za zdravje, je pri nosečnicah in doječih ženskah potrebna previdnost. Kot je navedeno, se pripravkov iz listov artičok odsvetuje uživati med nosečnostjo in dojenjem zaradi pomanjkanja ustreznih znanstvenih podatkov o njihovi varnosti v teh občutljivih obdobjih. Kljub temu pa so nekateri njeni hranilni sestavni deli, kot je kalij, pomembni med nosečnostjo. Pomembno je, da nosečnice sledijo splošnim prehranskim priporočilom, ki poudarjajo raznovrstno in uravnoteženo prehrano, bogato z beljakovinami, minerali in vitamini, ter se izogibajo tveganjem, kot so uživanje surovih mesnih in jajčnih izdelkov ter alkohola.
Zanimivosti
- Artičoko so poznali že stari Rimljani, a je njena uporaba kasneje utonila v pozabo, preden se je ponovno uveljavila.
- Pater Simon Ašič jo je priporočal tudi pri zlatenici ter za preprečevanje nastanka angine pectoris, revme, koprivnice in možganske kapi.
- 80 % holesterola v človeškem telesu sintetizirajo jetra, preostalih 20 % pa dobimo s hrano. Artičoka s svojim delovanjem na jetra in zaviranjem encima HMG-CoA neposredno vpliva na zmanjšanje te notranje proizvodnje holesterola.