V času porodniškega dopusta se marsikatera ženska sreča z vprašanjem, kako uskladiti svoje materinske dolžnosti z željo po nadaljevanju kariere ali dodatnem zaslužku. Posebej pereče je to v primerih, ko se pogodba o zaposlitvi izteče med samim porodniškim dopustom, kar lahko pusti posameznico v negotovem položaju glede prihodnje zaposlitve. V takšnih situacijah se pogosto pojavijo vprašanja o možnostih opravljanja dela preko avtorskih pogodb, ki jih je treba skrbno pretehtati glede na veljavno zakonodajo in posameznikove pravice ter obveznosti.
Pravice in obveznosti med porodniškim dopustom
Porodniški dopust je pravica, ki mati zagotavlja odsotnost z dela za obdobje 105 dni, pri čemer se ta prične najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda. V tem času mati prejema porodniško nadomestilo, ki je v prvih treh mesecih enako 100 % njene osnovne plače. Za nadaljnjih devet mesecev, v času dopusta za nego in varstvo otroka, znaša starševsko nadomestilo 90 % osnovne plače, če ta presega 763,06 EUR, po novem po Zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). Med porodniškim dopustom je ključno, da mati ne opravlja dela, ki bi kakorkoli vplivalo na njene materinske naloge. O tem, kakšen obseg ali narava dela bi lahko predstavljala kršitev, je najbolje presojati v sodelovanju z zdravnikom in socialnim strokovnjakom centra za socialno delo.
Za zagotovitev vseh pravic in nemoten potek postopkov je nujno, da delodajalca v najkrajšem možnem času obvestite o nosečnosti. S tem pridobite status zaščitenega delavca, kar delodajalcu omejuje možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, razen s soglasjem inšpektorata za delo ali na podlagi izredne odpovedi. Za nastop porodniškega dopusta potrebujete potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga izda vaš ginekolog. Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta ga morate predložiti delodajalcu. 60 dni pred predvidenim rokom poroda pa se morate zglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer boste prejeli obrazce za uveljavljanje porodniškega dopusta in se seznanili z nadaljnjimi postopki ter pravicami iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Samozaposlene in porodniški dopust
Poseben položaj imajo samozaposlene osebe, ki se med porodniškim dopustom soočajo z drugačnimi pravili. Samozaposlena podjetnica mora biti dan pred začetkom porodniškega dopusta zavarovana. Vlogo za porodniški dopust in nadomestilo mora oddati na centru za socialno delo najkasneje dan pred začetkom dopusta, oziroma največ 60 dni pred rokom poroda. Če vlogo odda kasneje, se dopust in nadomestilo štejeta od datuma oddaje vloge oziroma od rojstva otroka. Med porodniškim dopustom samozaposlena oseba ne sme opravljati dela. Izjema je, če ima zaposlene delavce, ki nadaljujejo poslovanje podjetja, medtem ko sama miruje. V primeru kršitve pravil o opravljanju dela med porodniškim dopustom, lahko pristojna inšpekcija za delo ugotovi kršitev, kar lahko privede do prenehanja pravice do nadomestila in vračila neupravičeno prejetih sredstev z obrestmi.
Pravica do starševskega dopusta traja 260 dni, ki ju lahko izkoristita oba starša. Vsakemu pripada 160 dni, pri čemer je 60 dni neprenosljivih, 100 dni pa se lahko prenese med staršema. Očetovski dopust traja 15 dni v prvih treh mesecih otrokove starosti. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili v zadnjih 12 mesecih obračunani prispevki za starševsko varstvo. Med prejemanjem nadomestila so upravičenci obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani, pri čemer prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa Republika Slovenija.
Avtorska pogodba kot možnost dela med dopustom
V primeru, ko iztečena pogodba o zaposlitvi pusti posameznika v negotovosti, se lahko kot rešitev ponudi opravljanje dela preko avtorske pogodbe. Avtorska pogodba je dogovor med naročnikom in avtorjem, s katerim se avtor zaveže ustvariti določeno delo (npr. pisano, govorjeno, likovno, arhitekturno delo), naročnik pa mu za to izplača honorar. Pogoj za sklenitev avtorske pogodbe je, da je delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti ali umetnosti. V primeru, da delo ni avtorsko, ampak gre za opravljanje določenih storitev, kot so obrtniška dela, varstvo otrok ali čiščenje, se uporablja podjemna pogodba. Podjemna pogodba je tipična pogodba civilnega prava, ki se sklepa za občasna in časovno omejena dela, pri čemer izvajalec nima delovnopravnega varstva pred odpovedjo.
Pri avtorski pogodbi je ključno, da njena narava in obseg ne vplivata na materinske naloge. Kot je poudaril Alojz Šket iz agencije Atama, je to področje, kjer je najbolje presojo prepustiti zdravniku in socialnemu strokovnjaku centra za socialno delo. Če oseba, ki dela preko avtorske pogodbe, izpolnjuje pogoje ekonomske odvisnosti (najmanj 80 % dohodkov od istega naročnika), ji pripadajo določena zakonska pravila o minimalnih odpovednih rokih in prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih razlogov, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Vendar pa podjemnikom, ki niso ekonomsko odvisni, naročniki po zakonu niso dolžni zagotavljati delavskih pravic. Če se delo kljub podjemni pogodbi opravlja na način, ki bi nakazoval elemente delovnega razmerja, se oseba šteje za delavca in zanjo velja celotno delovno pravo.
Obdavčitev in prispevki pri avtorski pogodbi
Plačilo iz avtorske pogodbe je dohodek posameznika, ki je obdavčen z dohodnino. Akontacija dohodnine se izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove, ki je dohodek zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % in prispevke za socialno varnost, ki jih plača avtor. Višina prispevkov za socialno varnost je odvisna od tega, ali je avtor že sicer obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan ali ne. Če avtor ni zavarovan za polni delovni čas, plača 15,50 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ), naročnik pa 8,85 %. Če je avtor že zavarovan za polni delovni čas, prispevek plača le naročnik. Pri avtorskem honorarju se plačujejo tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje (ZZ).
Če je bruto izplačilo 1.000 EUR, se od tega zneska obračuna PIZ prispevek 15,5 %, ki znaša 155 EUR, in 6,36 % prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki znaša 63,60 EUR. Ti prispevki zmanjšajo bruto znesek, od katerega se nato izračuna akontacija dohodnine. Davčna osnova za avtorski honorar je 90 % bruto plače, zmanjšane za prispevke. V primeru bruto honorarja 1.000 EUR, je davčna osnova za dohodnino približno 681,40 EUR (1000 - 100 normiranih stroškov - 63,60 ZZ - 155 PIZ). Akontacija dohodnine znaša 25 % od te osnove, kar je približno 170,35 EUR. Neto izplačilo je tako okoli 611,05 EUR.
Pomembno je opozoriti, da se pri avtorski pogodbi ne plačuje davek na določene prejemke, kar pomeni nižje skupne stroške v primerjavi s podjemno pogodbo, kjer ta davek znaša 25 %. To avtorsko pogodbo naredi bolj privlačno za naročnika in izvajalca, če je delo resnično avtorsko.
Za osebe, ki opravljajo delo po avtorski pogodbi, se pokojninska doba preračunava v skladu z določeno letno minimalno plačo. V letu 2023 znaša minimalna bruto plača 1.203,36 EUR. Da se obdobje delovne dobe prizna, mora posameznik za mesec dni dela zaslužiti honorar v višini te minimalne bruto plače. Če zasluži manj, se mu prizna sorazmerni delež delovne dobe. To pomeni, da je kljub možnosti opravljanja avtorskih del med porodniškim dopustom, treba skrbno pretehtati finančne in pravne posledice, še posebej glede dolgoročne varnosti, kot je pokojninsko zavarovanje, ki je pri tovrstnem prekarnem delu pogosto negotovo.
Pomembno je, da se posamezniki pred sklenitvijo kakršnekoli pogodbe za opravljanje dela med porodniškim dopustom posvetujejo s strokovnjaki za delovno in socialno pravo, da se izognejo morebitnim zapletom in zagotovijo spoštovanje svojih pravic.
tags: #avtorska #pogodba #in #porodniska