Nosečnost predstavlja edinstveno in ključno obdobje v življenju ženske, ki prinaša s seboj številne telesne in čustvene spremembe. Čeprav je nosečnost fiziološko stanje in ne bolezen, se lahko nekatere ženske soočajo s simptomi, ki vplivajo na njihovo sposobnost opravljanja dela. V takšnih primerih je bolniški stalež možnost, ki jo mnoge nosečnice izkoristijo, vendar pa je povezan s pravili in omejitvami, ki jih je pomembno razumeti. Ta članek obravnava razloge za bolniški stalež v nosečnosti, pravno varstvo nosečnic na delovnem mestu ter izkušnje žensk s tem v zvezi, s poudarkom na situacijah, ko bolniški stalež preseže 30 dni.
Pravno varstvo nosečnic na delovnem mestu
Nosečnice, pa tudi mame, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, imajo v Sloveniji zakonsko zagotovljeno posebno varstvo na delovnem mestu. Delodajalci se morajo zavedati teh pravic in se ženskam prilagoditi, kar vključuje omogočanje odsotnosti z dela, bodisi plačane ali neplačane, odvisno od kolektivne pogodbe. Pravica do varstva velja tudi za obiske šole za starše.
Delodajalec ima dolžnost pripraviti oceno tveganja delovnega mesta, kjer natančno opredeli snovi in naprave, s katerimi deluje noseča ženska, ter oceni tveganje za morebitne poškodbe. Pri tem lahko delodajalec zahteva podatke, kot je predvideni rok poroda (PDP) in razlog bolniške odsotnosti (bolezen, poškodba po tretji osebi, poškodba na delovnem mestu itd.), vendar pa ne sme poizvedovati o konkretnem stanju nosečnice, kot so kronične bolezni. Takšno poizvedovanje je nezakonito in je lahko razlog, da delodajalci nosečnicam ne podaljšajo pogodb. Če nosečnica sumi, da so ji kršene pravice, dokazno breme ni na njenih plečih; to bremeni delodajalca.
Razlogi za bolniški stalež v nosečnosti
Medtem ko nosečnost sama po sebi ni bolezen, lahko določeni simptomi in zapleti narekujejo potrebo po bolniškem staležu. Med najpogostejše razloge za bolniško odsotnost v nosečnosti spadajo:
- Slabost in bruhanje: Stalna slabost, ki lahko spremlja jutranje ali celodnevno bruhanje, je lahko izčrpavajoča in onemogoča opravljanje dela. Kot je ena izmed uporabnic foruma zapisala: "Slabost je za mene zadosten razlog. Nenazadnje - bi nekdo, ki je nekaj čudnega pojedel in mu je zjutraj slabo in bruha, šel v službo? Ne bi!!! Je nosečniška slabost kaj drugačna? Prav nič!"
- Prekomerna utrujenost: Nosečnost prinaša naravno povečano utrujenost, ki pa se lahko pri nekaterih ženskah stopnjuje do točke, ko postanejo nesposobne za delo. Ena od uporabnic je delila svojo izkušnjo: "Sem v tretjem mesecu druge nosečnosti in sem nekaj tednov že na bolniški. Na bolniško sem šla zaradi stalnih slabosti in prekomerne utrujenosti. Službo imam precej stresno, že sama vožnja mi vzame dve uri na dan. In običajno ni zadosti, da se dela osem ur. Ker sem ob slabem počutju in utrujenosti težko dohajala tak tempo, mi je zdravnica svetovala, naj se spočijem in umirim doma."
- Bolečine v križu, medenici in sramni kosti: S telesnimi spremembami v nosečnosti se pogosto pojavijo bolečine v hrbtenici, medenici in sramni kosti, ki lahko otežujejo gibanje in sedenje. Ena od udeleženk foruma navaja: "Sama sem tudi na bolniški od 20t, to je moja tretja nosečnost. Imam probleme z bolečo medenico, hrbtenico in sramno kostjo. Hodim tudi na fth v porodnišnico in doma malo več počivam, ker zelo težko hodim."
- Grozeči splav (krvavitve): Krvavitve v nosečnosti so lahko znak grozečega splava in zahtevajo mirovanje ter zdravniško oskrbo.
- Druge zdravstvene težave: Zapleti, kot so gestacijski diabetes, visok krvni tlak ali poslabšanje obstoječih kroničnih bolezni, lahko prav tako narekujejo bolniški stalež.
- Stresno delovno mesto: Čeprav samo po sebi "stresno delovno mesto" ni neposreden razlog za bolniško odsotnost, lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu poslabša druge simptome nosečnosti ali privede do zdravstvenih težav, ki upravičujejo bolniški stalež. Zakonodaja sicer predvideva, da mora delodajalec v primeru neprimernega delovnega mesta nosečnico prerazporediti na drugo, varnejše delovno mesto. Če tega ne more zagotoviti, lahko nosečnica ostane doma do nastopa porodniške, pri čemer ji delodajalec še vedno mora plačevati plačo.
Trajanje bolniškega staleža in postopki nad 30 dni
Bolniški stalež v nosečnosti je lahko razdeljen na več obdobij, ki jih urejajo različna pravila, še posebej ko preseže 30 dni.
Prvih 30 koledarskih dni: Bolniški stalež do 30 koledarskih dni lahko odobri osebni zdravnik brez dodatne komisije. V tem obdobju je nadomestilo za bolniško plačano s strani delodajalca. Zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dni oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela. Če je razlog zadržanosti bolezen, poškodba izven dela ali poškodba po tretji osebi izven dela, nadomestilo bremeni delodajalca ali samostojnega zavezanca prvih 30 delovnih dni.
Po preteku 30 koledarskih dni (nadomestilo v breme ZZZS): Za podaljšanje bolniškega staleža nad 30 koledarskih dni je potrebna odobritev komisije za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Predlog za podaljšanje običajno pripravi osebni zdravnik ali ginekolog, skupaj z vso potrebno zdravstveno dokumentacijo. Po odobritvi komisije bolniški stalež preide na breme ZZZS. Od vključno 31. delovnega dne dalje gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer za obdobje zadržanosti od dela od vključno 1. 1. 2024 dalje (tudi, če se je zadržanost od dela začela že pred 1. 1. 2024).
Glede štetja dni bolniške obstajajo različne interpretacije, kar je bilo razvidno tudi iz forumskih razprav: "30 dni se šteje kot delavne dni, tako da je to mesec in pol skoraj ko si na stroške delodajalca!" ali "Za bolniško se štejejo vsi dnevi v mesecu - en mesec in ne 30 delovnih dni. Porvi mesec gre tako na stroške delodajalca, potem pa na stroške zavoda." Po veljavni zakonodaji se prvih 30 dni bolniške odsotnosti šteje kot koledarski dnevi, kar pomeni, da delodajalec krije nadomestilo za celoten koledarski mesec, ne glede na število delovnih dni. Po preteku tega obdobja pa nadomestilo krije ZZZS.
V primeru, da je razlog zadržanosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, nadomestilo bremeni delodajalca ali samostojnega zavezanca prvih 30 delovnih dni, od vključno 31. delovnega dne pa gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega delovnega dne zadržanosti od dela tudi v primerih:
- zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik;
- zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
- v primerih prostovoljnega darovanja krvi na dan, ko delavec ali samostojni zavezanec daruje kri (drugi odstavek 167. člena ZDR-1);
- v primerih sobivanja v bolnišnici ali zdravilišču ob bolnem otroku.
V skladu s tretjim odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih izplačuje delodajalec nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. Za zadržanosti od vključno 81. delovnega dne (v določenem koledarskem letu) vloži delodajalec eZahtevek za refundacijo, ki mu priloži dokazilo o izplačilih nadomestil za prvih 80 delovnih dni. ZZZS prizna refundacijo nadomestila ob pogoju, da je o zadržanosti od dela od tega 81. delovnega dne odločal imenovani zdravnik ZZZS (na 1. stopnji) oziroma zdravstvena komisija (na 2. stopnji).
Na podlagi določb četrtega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih v primeru, ko gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja (t.i. recidiv). O zadržanosti od dela za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje (ki traja 9 delovnih dni ali manj) mora odločati imenovani zdravnik ZZZS (na 1. stopnji) oziroma zdravstvena komisija (na 2. stopnji).
Komisija in nadzor
Pomemben vidik bolniškega staleža, ki pogosto vzbuja skrb pri nosečnicah, je nadzor s strani ZZZS. Uporabnice forumov so izrazile vprašanja glede obiskov kontrolorjev: "Mene bolj zanima koliko vas hodijo iz ZZZS domov kontrolirati? Oz. vam je znano ali lahko pridejo ob vseh urah (zgodaj zjutraj, popoldan po 16 uri, zvečer) ali hodijo samo med recimo 8 pa 16 uro?"
Praviloma kontrolorji ZZZS lahko obiščejo zavarovanca na domu v času veljavnosti bolniškega staleža. Čeprav obstajajo določene prakse glede urnika, je pomembno zavedanje, da lahko obisk sledi kadarkoli v času bolniške. Če zavarovanca na domu ni ob obisku kontrolorja, to lahko privede do začasnega ali trajnega odvzema nadomestila za bolniško odsotnost. Vendar pa je pomembno poudariti, da to ne pomeni, da mora nosečnica na bolniškem staležu nujno ležati doma 24 ur na dan. Če je v sklepu o bolniški odsotnosti navedeno, da so dovoljeni dnevni izhodi zaradi narave zdravljenja ali priporočila za gibanje, potem kratki sprehodi ali obiski trgovine niso problematični.
Ena izmed uporabnic je delila svojo izkušnjo: "Na sklepu od komisije ZZZS je bilo napisano, citiram “Upoštevaje stanje zavarovanke, kakor je razvidno iz medicinske dokumentacije, imenovani zdravnik ugotavlja, da so utemeljeni dnevni izhodi zaradi narave zdravljenja.” Pa mislim, da ni ne ginek. ne spl. zdravnik, ki te da na komisijo nič posebnega pisal. Po mojem, da komisija iz podatkov, ki jih dobi, sama v večini primerov ugotovi, da se je treba tudi mal premikat po svežem zraku."
Višina nadomestila plače
Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije. Osnova za nadomestilo je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
Zgornji limit: Nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan. Za delavca velja, da njegov na uro preračunan zgornji limit oziroma na uro preračunana plača, ki bi jo dobil, če bi delal, ne sme biti nižja od na uro preračunane minimalne plače, veljavne za mesec zadržanosti.
Najvišje nadomestilo: Nadomestilo ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
Spodnji limit: Nadomestilo za april 2022 in pretekle mesece ne more biti manjše od zajamčene plače. Nadomestilo za maj 2022 in naslednje mesece ne more biti manjše od 60 % minimalne plače, ki je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Za zavarovanca, katerega osnova za plačilo prispevkov je nižja od 60 % minimalne plače, je najnižje nadomestilo določeno v višini osnove, po kateri je zavarovan.
Posebnosti in izkušnje nosečnic
Nosečnost na delovnem mestu - kakšne so pravice žensk? Izkušnje in pomisleki nosečnic Forum in druge spletne razprave razkrivajo širok spekter izkušenj nosečnic glede bolniškega staleža. Nekatere se soočajo s kritiko okolice ali celo delodajalcev, ki nosečnice obravnavajo kot tiste, ki "čakajo na bolniško".
"Prijateljice in znanke so me opozorile, da so delodajalci mnenja, da bolniško dobiš kadarkoli. Kar pa ne drži," je ena izmed uporabnic poudarila.
Druga uporabnica je izrazila pomislek glede morale: "Priznam, da sedaj bistveno lažje prenašam nosečnost, slabo mi je stalno, utrujena pa nisem več toliko. A kljub vsemu se ne morem iznebiti kančka slabe vesti, glede na to, da sem doma, v resnici pa nisem bolna?" Na to se je odzvala druga uporabnica s priporočilom: "Znebi se slabe vesti, ker bolniška ti v današnjih časih ne pripada na lepe oči! Sama sem doma od 1.4.in imam čez dober teden rok! Sem imela določene probleme zaradi katerih nisem mogla delati drugače sem se počutila kar ok! Mi je nagajala visoka vročina to poletje, zato se mi je zelo prileglo ko se mi ni bilo potrebno obremenjevati še s službo! … In kot pravim brez slabe vesti! Ker če se ne počutiš dobro-psihično in fizično ti svetujem da se res posvetiš sebi in se spočiješ!"
Nekatere nosečnice se soočajo z zahtevnimi delovnimi pogoji, kot je opisano v diplomskem delu Tjaše Primc: "Najpogostejša diagnoza kot razlog za bolniški stalež je grozeči splav, ki se kaže kot krvavitev. Med gospodarskimi dejavnostmi glede na kazalnike bolniškega staleža prevladuje socialno varstvo z nastanitvijo (domovi za ostarele, ustanove za oskrbo duševno prizadetih, zavetišča, varne hiše ipd.). Starostna skupina žensk od 20 do 44 let v vseh kazalnikih zaseda daleč najvišje mesto med nosečnicami z bolniškim staležem."
V primeru COVID-19 je bila nosečnicam zaradi povečanega tveganja za resnejše zaplete priporočena posvetitev z osebnim zdravnikom glede možnosti bolniškega staleža.
Diplomsko delo o bolniškem staležu v nosečnosti
Diplomsko delo Tjaše Primc z naslovom "Nosečnica na delovnem mestu - razlogi za bolniški stalež" ponuja poglobljen vpogled v tematiko. Iz slednjega izhaja, da čeprav je nosečnost fiziološko stanje, je drugi najpogostejši vzrok za izgubljene delovne dni pri ženskah. Analiza podatkov med letoma 2004 in 2013 je pokazala, da se je odstotek bolniškega staleža v obdobju nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja znižal, prav tako pa se je skrajšala povprečna dolžina bolniškega staleža. Najpogostejši razlog za bolniško je bil grozeči splav, medtem ko so v socialnem varstvu z nastanitvijo zabeležili najvišje kazalnike bolniškega staleža med nosečnicami.
Zaključek diplomskega dela poudarja, da fiziološke spremembe in simptomi v nosečnosti ne morejo biti razlog za bolniški stalež, temveč je za zdravje nosečnice in ploda pomembna zmerna, redna telesna dejavnost. Hkrati pa je poudarjena dolžnost delodajalca, da zagotovi varnost nosečnice na delovnem mestu v skladu z zakonodajo.
V končni fazi je ključno, da nosečnice poznajo svoje pravice in se ob težavah posvetujejo z osebnim zdravnikom ali ginekologom.
tags: #bolniska #nadomestila #v #nosecnosti #nad #30