Porodniška in bolniška za drugega otroka: Zapletene dileme slovenskih staršev

V družinah z več otroki se pogosto pojavijo situacije, ki preizkušajo potrpežljivost in razumevanje veljavne zakonodaje s področja starševskega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Ena takšnih perečih tem je pravica do bolniške odsotnosti enega od staršev, ko je drugi že na porodniškem dopustu ali pa ko se pojavi bolezen pri enem od otrok. Ključno vprašanje, ki se odpira, je, ali in pod kakšnimi pogoji lahko eden od staršev, na primer oče, prejme bolniško, ko je mati doma na porodniškem dopustu z mlajšim otrokom, starejši otrok pa zboli. Podobno zapletena je situacija, ko je eden od staršev bolan, drugi pa je na porodniškem dopustu, ali ko otrok potrebuje bolnišnično zdravljenje.

Pravica do nege otroka ob porodniški drugega starša

Veljavna zakonodaja, ki jo urejata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, določa, da ima zavarovanec pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. To pravilo v praksi pomeni, da če je eden od staršev doma na porodniškem dopustu, se predvideva, da lahko zagotovi nego tudi drugemu otroku, ne glede na njegovo starost ali zdravstveno stanje. Posledično zaposleni starš, na primer oče, običajno ne dobi bolniške za nego otroka, ker je mati že doma.

Ilustracija družine z več otroki

Vendar pa se zavedamo, da je takšna ureditev v vsakdanjem življenju pogosto neprimerna. Mati, ki je na porodniškem dopustu z dojenčkom, se lahko znajde v izjemno zahtevni situaciji, če zboli starejši otrok. Poleg skrbi za novorojenčka mora skrbeti tudi za bolnega otroka, ki ne sme v vrtec. V kolikor družina nima možnosti za varstvo s strani starih staršev ali si ne more privoščiti zasebne varuške, se lahko znajde v brezizhodnem položaju. Še posebej, če zboli tudi dojenček ali mama sama, se obremenitev poveča do neznosne mere. V takšnih primerih zakonodaja ne predvideva enostavne rešitve za očeta, saj mu bolniški staž ne pripada, ker je doma mama. Kot je poudarjeno v eni od izjav, "Zavedati se korate da dopusta pač vedno partner nima ali ne more dobiti. V takšnem primeru bi moral biti bolniški staž upravičen."

Individualna presoja in izjeme

Kljub splošnemu pravilu, da mati na porodniškem dopustu lahko zagotavlja nego drugemu otroku, veljavna ureditev ne izključuje možnosti, da v posebnih okoliščinah mati ne bi mogla skrbeti za oba otroka. Ministrstvo za zdravje poudarja, da je v takšnih primerih potrebna individualna presoja. Če mati resnično ne more zagotoviti nege obema otrokoma, na primer zaradi hude nalezljive bolezni starejšega otroka, ki bi lahko ogrozila tudi dojenčka, bi lahko oče bil upravičen do zadržanosti od dela zaradi nege. Vendar mora biti ta dejanska nezmožnost matere zagotovljena z zadostno gotovostjo. Odločitev o začasni zadržanosti od dela zaradi nege je podeljena osebnemu zdravniku, ki lahko glede na okoliščine primera odobri ali zavrne bolniški stalež. Če se starši z njegovo odločitvijo ne strinjajo, lahko zahtevajo presojo pri imenovanemu zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Obstajajo tudi primeri, ko pediater ali družinski zdravnik presodi, da je zaradi nalezljive bolezni ogroženo zdravje dojenčka in drugih družinskih članov. V takšni situaciji lahko odredi izolacijo za bolnega otroka in očetu izda bolniški stalež za nego starejšega otroka, kljub temu da je mati na porodniškem dopustu. Pediater mora svojo presojo skrbno utemeljiti ZZZS. Enako velja, če mora mati, ki je na porodniškem dopustu, zaradi določenih okoliščin spremljati starejši otrok v bolnišnico. V teh primerih lahko pediater očetu odredi nego.

Otrok v bolnišnici in pravica do nadomestila plače

Druga pomembna problematika se nanaša na otroke, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sicer krije sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do dopolnjenega petega leta starosti, vključno s stroški nastanitve in prehrane. Vendar pa veljavna zakonodaja za čas sobivanja v bolnišnici staršu ne priznava pravice do nadomestila plače oziroma do začasne zadržanosti od dela. To pomeni, da mora starš, ki želi biti ob otroku v bolnišnici, v večini primerov koristiti (neplačan) dopust ali se drugače dogovoriti z delodajalcem.

Ilustracija otroka v bolniški postelji ob staršu

Ta ureditev je že vrsto let predmet kritik, saj starši poudarjajo, da bolan otrok najbolj potrebuje prisotnost in podporo staršev, še posebej v tujem in stresnem okolju bolnišnice. Medicinske in psihološke raziskave namreč kažejo, da bolni otroci praviloma hitreje okreva, če so ob njih starši. Zavedanje te problematike je pripeljalo do predloga sprememb v novem Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta predvideva pravico staršem do sobivanja z otrokom v bolnišnici do šestega leta starosti, v primeru zdravljenja težkih zdravstvenih stanj pa celo do 18. leta starosti. Poleg brezplačne nastanitve in prehrane naj bi staršem po novem zagotovili tudi denarno nadomestilo, kar je pomemben premik v primerjavi z dosedanjo ureditvijo. Zavedanje pomembnosti prisotnosti staršev pri otrocih, ki so v bolnišnici, je ključno za dobrobit otroka.

Prihajajoče spremembe zakonodaje

Ministrstvo za zdravje je potrdilo, da se pripravlja nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo prinesel določene dopolnitve na področju pravic staršev v času bolnišničnega zdravljenja otrok. V sklopu novega zakona bo namreč priznana pravica do bolniške odsotnosti staršu, ki je ob otroku v bolnišnici. Predvideno je, da bo to nadomestilo znašalo 80 % osnove, podobno kot pri nadomestilu za nego ožjega družinskega člana. Cilj teh sprememb je celovita ureditev pravice do sobivanja s hospitaliziranim otrokom in zagotovitev ustrezne podpore staršem v teh težkih trenutkih. Zakonski predlog naj bi bil v javni razpravi spomladi, obravnavan na vladi junija, v državnem zboru pa jeseni. Ocenjuje se, da bi morebitna širitev pravice do nege tudi na primere, ko je otrok v bolnišnici, zahtevala povečanje zdravstvenih izdatkov za okoli pet milijonov evrov letno.

34. Mateja Lopuh: Prinašanje upanja neozdravljivo bolnim znotraj paliativne oskrbe

Vztrajnost in poznavanje pravic

Iz dosedanjih izkušenj in komentarjev je razvidno, da je v Sloveniji pri uveljavljanju pravic do bolniške in nege otrok pogosto potrebna velika mera vztrajnosti in dobro poznavanje veljavne zakonodaje. V praksi se namreč lahko pojavijo situacije, ko se zdi, da sistem ne deluje v korist staršev. Vendar pa obstajajo tudi primeri, ko so zdravniki in drugi pristojni organi pripravljeni prisluhniti konkretnim okoliščinam in poiskati rešitve, ki so v najboljšem interesu otroka in družine. Ključno je, da starši ne obupajo in se ob morebitnih dvomih ali zavrnitvah obrnejo na pristojne institucije, kot so ZZZS, zdravniška zbornica ali varuh pacientovih pravic, ter se informirajo o svojih pravicah in možnostih.

V primerih, ko eden od staršev dela s krajšim delovnim časom, veljavni predpisi sicer ne določajo izrecno, da mora biti zadržan od dela ravno on. Vendar pa je lahko eden od staršev začasno zadržan od dela s pravico do nadomestila plače le za tisti delovni čas, za katerega drug od staršev ne more zagotoviti nege brez zadržanosti od dela. To pomeni, da starš, ki dela s polnim delovnim časom, ne more biti odsoten z dela zaradi nege, ko se starš, ki dela s krajšim delovnim časom, vrne domov iz službe. Pediater mora pri odobritvi nege upoštevati dejansko odsotnost starša od doma, vključno s časom, potrebnim za pot na in iz službe.

Zaključek

Čeprav se zdi, da je pravica do bolniške in nege otroka v primerih, ko je eden od staršev na porodniškem dopustu ali ko se pojavi bolezen, dobro urejena, se v praksi izkaže, da obstajajo številne luknje in nejasnosti. Zavedanje teh problemov in aktivno iskanje rešitev, tako s strani posameznikov kot s strani zakonodajalca, je ključno za zagotavljanje ustrezne podpore družinam v najobčutljivejših trenutkih. Prihajajoče spremembe zakonodaje na področju bolnišničnega zdravljenja otrok so zagotovo korak v pravo smer, vendar pa bo potrebno še naprej pozorno spremljati in izboljševati sisteme, ki urejajo pravice staršev v Sloveniji.

tags: #bolniska #za #drugega #otroka #ce #si

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.