Nosečnost, porod in začetek starševstva predstavljajo pomembne življenjske prelomnice, ki s seboj prinašajo vrsto telesnih in duševnih izzivov. Medtem ko je nosečnost pogosto povezana z veseljem in pričakovanjem, se lahko pojavi tudi celotna paleta negativnih čustev, kot so stres, skrb in tesnoba. Te izzive lahko doživljajo tako bodoče matere kot očetje, pomembno pa je prepoznati in nasloviti te stiske, da bi zagotovili dobro počutje vseh vpletenih.
Spremembe v doživljanju med nosečnostjo
Življenjska obdobja, kot so zanositev, nosečnost, porod in začetek starševstva, predstavljajo za žensko in moškega, ki postajata starša, ter za ožjo in širšo družino izzive, ki vplivajo na duševno zdravje in počutje. Nosečnica doživlja spremembe v dojemanju sebe kot ženske, partnerke in bodoče matere, prav tako pa prihaja do sprememb odnosov v njeni ožji in širši družini. Čustveno stabilna nosečnica, ki ima do svoje okolice pozitiven odnos, ustrezno reagira na stresne napore nosečnosti in poroda, zna uskladiti in rešiti življenjske zahteve v okviru realnih možnosti, ima samokontrolo nad občutki in obnašanjem, v socialnih odnosih je pogumna, sproščena in spontana. Ima zdrav odnos do materinstva, vloge in položaja matere. Nosečnost in poporodno obdobje torej predstavljata čas številnih pozitivnih čustev, lahko pa je to obdobje polno stresa, skrbi in celotne palete negativnega čustvovanja.
V prvem trimesečju se ženska sooča z dejstvom, da je noseča, kar jo lahko preseneti, razveseli ali plaši. Sooča se s hitrimi spremembami. Ženska mora sprejeti nosečnost, se telesno in psihično pripraviti na porod, razmisliti, v kakšnem partnerskem odnosu je, kako bodo novonastale okoliščine vplivale na njeno delo in kariero, pripraviti na prihod novorojenca starejšega otroka, če ga že ima. Prav tako se na začetku z mešanimi občutki ukvarja tudi bodoči oče; tudi tisti, ki je nosečnost načrtoval in se je razveseli že takoj, se sprašuje, kako bo nosečnost vplivala na ženo, na njun odnos, ali se bo treba odreči spolnosti ipd.
Drugo trimesečje nosečnosti je označeno kot najmirnejše obdobje, čeprav sta v tem obdobju v ospredju vprašanji, ali bo z otrokom vse v redu in kako bo med porodom. V zadnjem trimesečju postaja nosečnost že telesno naporna, tako da si ženske kljub strahu pred porodom na koncu le-tega želijo in so pripravljene, da se srečajo s svojim otrokom na drug način. V tem obdobju se anksiozno in depresivno razpoloženje spet pojavita v nekoliko blažji obliki. Psihično je ženska pripravljena na porod šele v zadnjem mesecu nosečnosti, zato je prezgodnji porod zanjo velik stres.
Dobra priprava na porod je koristna zaradi manjše potrebe po uporabi analgetikov in anestetikov, manjšega števila operativnih posegov in večjega zadovoljstva z rojevanjem. Čeprav se na nosečnost in porod gleda kot normalni, fiziološki proces, pa za večino žensk porod predstavlja stresen in naporen dogodek, ki ga spremljajo negotovost, skrbi in strah. Intenziven strah pred porodom imenujemo tokofobija, zaradi katerega se ženska izogiba nosečnosti, poroda, želi predčasno dokončati zaželeno nosečnost ali zahteva carski rez.
Simptomi duševnih težav v obporodnem obdobju
Depresija v nosečnosti je zaščitena z dolgotrajno žalostjo in izgubo zanimanja za dejavnosti, v katerih nosečnica običajno uživa, ob tem pa s težavo poskrbi za vsakodnevna opravila. Takšne težave trajajo vsaj dva tedna. Nosečnice z depresijo se običajno soočajo tudi z izgubo energije, spremembo teka in spanja (spijo in/ali jedo več ali manj kot prej), tesnobo, zmanjšano zmožnostjo koncentracije, neodločnostjo, nemirom, občutkom, da niso nič vredne, krivdo, brezupom, mislimi na samopoškodovanje ali samomor. Nezdravljena depresija v nosečnosti škodljivo vpliva na nosečnico ter pomeni kockanje z usodo še nerojenega otroka; povečuje tveganje za slabši čustveni, socialni, kognitivni, gibalni in vedenjski razvoj otroka v prvih letih. Depresivna nosečnica ima povečano tveganje za neustrezno pridobivanje telesne mase v nosečnosti, pojav nosečnostne sladkorne bolezni, manj obiskov pri ginekologu ter zlorabo drog.
Depresija v poporodnem obdobju se najpogosteje pojavi med drugim in tretjim mesecem po porodu. Poleg že omenjenih najpogostejših depresivnih simptomov se po porodu lahko pojavi pomanjkanje zanimanja za otroka, poleg misli o samopoškodovanju tudi misli o poškodovanju otroka.
V prvem letu otrokovega življenja je uspešno oblikovanje čustvene navezanosti med starši in otrokom ključnega pomena za otrokov zdrav čustveni in socialni razvoj. Poporodna otožnost označuje obdobje čustvene labilnosti v prvih dneh po porodu, za katero so značilna obdobja joka, razdražljivosti, občutljivosti, zmedenosti in anksioznosti. Poporodna otožnost je zelo pogosta in jo do določene mere izkusi večina žensk vsaj za nekaj ur. Pripisujejo jo predvsem hormonskim spremembam in stresu poporodnega obdobja.
Po porodu so lahko prisotne tudi poporodne posttravmatske stresne motnje s simptomi, kot so napetost, nočne more, vdiranje spominov na travmatski dogodek in pretirano avtonomno vzburjenje. Anksiozne motnje v obporodnem obdobju so pogosto neprepoznane in so po nekaterih raziskavah celo pogostejše od poporodne depresije. Pogosto se anksioznost normalizira, saj je do določene mere konstruktivna in prispeva k temu, da ženska prilagodi življenje nosečnosti, se pripravi na porod in ustrezno poskrbi za otroka. Strah pred smrtjo v zibelki lahko doseže patološke dimenzije. Najpogostejša oblika tega strahu po porodu je nočno bedenje ob otroku in poslušanje, če še diha, kar vodi v pomanjkanje spanja pri materi. Mnoge matere so pretirano zaskrbljene in preokupirane z otrokovim zdravjem in varnostjo.
Obsesivno-kompulzivna motnja se lahko začne že v nosečnosti ali znotraj šestih tednov po porodu. Vsebina obsesivnih misli se najpogosteje nanaša na misli ali srhljive predstave o poškodovanju otroka. Poporodna psihoza je pri večjem deležu žensk le poslabšanje že prej obstoječe resne duševne motnje (na primer bipolarne motnje ali shizofrenije).
Postporođajna depresija: Što svaka novopečena mama i partner trebaju znati + znakovi, simptomi i podrška
Dejavniki tveganja za duševne težave
Čeprav imajo psihični stresorji veliko vlogo pri nastanku obporodnih psihičnih motenj, vsaka ženska, ki doživlja hude strese, ne razvije psihične motnje. Večje tveganje za razvoj depresije v tem obdobju imajo ženske, ki so že v preteklosti imele depresijo ali anksiozne motnje, so samske in brez podpore v socialnem sistemu, če so v zadnjem letu doživele hud stres, imajo slab partnerski odnos, če je bila nosečnost nenačrtovana.
Med dejavnike tveganja za pojav duševnih težav v nosečnosti in po porodu uvrščamo določene biološke dejavnike (npr. duševne težave pred zanositvijo), prisotnost motenj razpoloženja v družini, osebnostne lastnosti (ranljivejše so tiste posameznice, ki so bolj zaskrbljene, črnoglede), zgodnje neprijetne izkušnje in izgube. Določeni življenjski dogodki so za posameznico bolj ali manj obremenjujoči - odvisno od njene lastne zaznave in presoje, kaj je pomembno in kaj ne. Med izrazite sprožilne dejavnike stisk v tem obdobju sodijo npr. zdravstvene težave matere ali dojenčka, nesoglasja med partnerjema, finančne težave, nenačrtovana ali nezaželena nosečnost. Tudi nekateri dogodki, ki so načeloma pozitivni, lahko v določenem trenutku predstavljajo (pre)velik stres.
Ženske, ki so imele kdajkoli prej depresijo (med prejšnjo nosečnostjo ali pa čisto neodvisno od nosečnosti), bodo imele ob naslednjih nosečnostih večje tveganje za razvoj poporodne depresije.
Ohranjanje dobrega počutja in preventivni ukrepi
Nosečnice in doječe matere so pogosto omejene s specifično izbiro živil, s prilagojeno telesno vadbo in pomanjkanjem časa, zato jim ohranjanje zdravega življenjskega sloga lahko predstavlja velik izziv. Poskrbijo naj za dovolj spanja in gibanja, za zdravo prehrano ter se odrečejo kajenju in uživanju alkohola. Pred porodom je pomembno utrjevanje prijateljskih in sorodniških vezi ter navezovanje novih poznanstev, saj prijateljski nasvet in pomoč v stiski lahko prideta zelo prav. Pomembno je, da žensko med porodom spremlja oseba (partner, prijatelj/ica, doula, babica, mati, oče itd.), ki ji zaupa, z njo deli podobne poglede na porod in se z njo počuti sproščeno in domače.
Po porodu se mamica sooča z veliko novimi in neobičajnimi dolžnostmi, ki lahko vplivajo na njeno razpoloženje, lahko je izčrpana ali se težko sooči s telesnimi spremembami in novim načinom življenja. Telesna dejavnost, zdrava prehrana, spanec, meditacija in sproščanje lahko pripomorejo k boljšemu počutju. Podporo in dodatne informacije lahko posameznica poišče tudi pri babicah, socialnih delavkah, patronažnih medicinskih sestrah in drugih strokovnih delavcih. Pomembno je, da je vsaka ženska, ki postaja mati, informirana o možnih obporodnih stiskah in da so o tem informirani tudi njeni bližnji, saj so ravno oni velikokrat tisti, ki prvi opazijo, da posameznica trpi ter ji posledično lahko tudi pomagajo. Ozaveščenost in informiranje o obporodnih stiskah tako omogočata zgodnje in boljše prepoznavanje napovedujočih se težav in posledično iskanje poti iz njih ter olajšata iskanje ustrezne pomoči.
Nosečnica oziroma mamica po porodu prvi korak lahko naredi že s tem, da prepozna svoje težave. Ne glede na zavedanje pomena depresivnih in anksioznih motenj, mnoge ženske nekako zdrsnejo skozi prste pri oceni duševnega stanja in tako ostanejo brez možnosti nadaljnje podpore. Ženska lahko trpi zaradi perinatalne depresije še celo leto po porodu.
Telesna dejavnost predstavlja pomemben dejavnik zdravega načina življenja. Nosečnice, ki so redno telesno dejavne, izražajo bolj pozitivna čustva, so boljšega razpoloženja in imajo manj nosečniških tegob kot telesno nedejavne nosečnice. Ustrezna telesna dejavnost nedvomno pozitivno vpliva na telesno in psihično počutje; ohranja telesno pripravljenost, ustrezno telesno maso, zmanjšuje stres, dviguje samozavest in samopodobo. Telesno dejavna nosečnica postane pozornejša na komunikacijo z lastnim telesom, kar pomeni, da začuti, kaj njeno telo potrebuje; ali je to hrana, vitamini, tekočina, gibanje ali počitek. Vse to ji telo samo sporoča. Nasprotno pa pomanjkanje gibanja vodi k bolj nezdravemu prehranjevanju, povečevanju telesne mase in kopičenju nosečniških tegob, vse skupaj pa posledično v slabše psihično počutje. Telesna dejavnost predstavlja možnost druženja, kar vodi v prijateljstva, ki imajo skupno izhodišče šport. Nosečnice se v vadbenih skupinah spoznavajo, izmenjajo mnenja, izkušnje, se pogovarjajo o porodu ter tako preženejo strah in se sprostijo, kar pozitivno vpliva na njihovo psihično počutje. Nosečnice, ki se redno telesno udejstvujejo, se bolje počutijo, imajo več moči, so bolj spretne, kar jim vliva zaupanje vase in samozavest za čas, ko se nosečnost izteče in sledi porod ter z njim prihod novorojenčka. Prihod otroka pomeni za mater kljub veselju veliko odgovornost in zahtevno nalogo. Telesna de dejavnost ima pomembno mesto v življenju posameznice, saj mu daje ritem, ki skupaj z vsemi ostalimi dejavniki zdravega življenjskega sloga oblikujejo sistem njenih vrednot. Ko ženska začuti, da ji je šport v življenju pomemben, se posledično zaveda njegovih pozitivnih učinkov in ga vključi v svoj vsakdanjik.
Zdravljenje in iskanje pomoči
Pomemben prvi korak pri obravnavi depresije v obporodnem obdobju je pojasniti ženski in njenemu partnerju, da je depresija v tem obdobju pogosta in da jo znamo učinkovito zdraviti. Prav tako je pomembno spregovoriti o z motnjo povezanih razmišljanjih, občutkih stigme, sramu in krivde ter pričakovanjih glede zdravljenja. Zdravljenje v tem obdobju vključuje psihoedukacijo, vključitev družinskih članov, uporabo psihofarmakov in psihoterapijo. O načinu zdravljenja se odloča na podlagi stopnje izraženosti depresivnih simptomov. Ženske z blago depresijo morda potrebujejo svetovanje, zlasti v smislu izobraževanja tako nje kot njenega partnerja in vključitve socialnega sistema v podporo nosečnici.
Strokovnjaki bodo v pogovoru ocenili, kako hude so težave, in se skupaj z vami odločili za najustreznejšo pomoč v obliki svetovanja, psihoterapije ali zdravil. Pri blažjih oblikah lahko pomaga tudi podpora bližnjih v obliki pogovorov, skupnih dejavnosti in razvedrila. Morda se lahko v svojem kraju pridružite skupini, kjer se pod strokovnim vodstvom srečujejo ženske s podobnimi težavami. V primeru nujne psihiatrične pomoči je na voljo urgentna psihiatrična ambulanta.
Če obporodne depresije ne zdravimo, lahko traja mesece ali se ponavlja še vrsto let. To lahko slabo vpliva na naše zdravje in na otrokov razvoj. Zato je ključnega pomena, da se v primeru opaženih znakov poišče ustrezna strokovna pomoč.
Pomembno vlogo pri prepoznavanju znakov in predvsem pri pomoči novopečeni mami igrajo tudi svojci. Vsaka mama bo vesela pomoči, ki jo bo vsaj za nekaj trenutkov razbremenila, si odpočila in se sprostila. Ponudite torej svojo pomoč in povprašajte novopečeno mamico, kaj lahko storite, da ji bo res koristilo.
Tudi očetje se lahko soočajo z depresijo v času pričakovanja otroka ali po njegovem rojstvu. Dejavniki, ki temu botrujejo, so pomanjkanje čustvene podpore, stres, povezan s spremembami v partnerskem odnosu, pomanjkanje spanja, izguba, žalovanje, težave, povezane s prilagajanjem na starševstvo in nove odgovornosti, povezane z njim, obremenjujoča porodna izkušnja, občutek, da ni kompetenten, slaba samopodoba itd. Znaki depresije pri očetu so utrujenost, bolečine, glavoboli, razdražljivost, tesnoba, jeza, upad libida in sprememba teka; občutki preobremenjenosti, nezmožnosti nadzora, upad zmožnosti soočanja s situacijo in nalogami, nagnjenost k tveganim vedenjem, spremembe spanca, nespečnost (ki ni povezana z otrokovim zbujanjem), občutek osamljenosti, nepovezanosti s partnerko, prijatelji, družino. Moški se lahko bistveno bolj posvečajo službenemu delu, da bi se izognili družinskemu življenju, značilna je lahko tudi povečana raba alkohola ali prepovedanih drog. Pomembno je, da se moški v primeru tovrstnih občutkov pogovorijo s partnerico oz. osebo, ki ji zaupajo.
Za oba (bodoča) starša velja: Dobro skrbite zase! Pomembni so: telesna vadba, primerna pestra in redna prehrana, druženje z ljudmi, ki jih imate radi, preživljanje prostega časa v naravi, negovanje odnosa s pogovori in skupnimi dejavnostmi, ki osrečujejo oba … vse to pripomore k ohranjanju dobrega duševnega zdravja.
tags: #bolniska #zaradi #psihe #v #nosecnosti