Vprašanje bolniškega staleža za nego otroka je eden tistih vidikov starševstva, ki pogosto povzroča dvome in skrbi. Ko otrok zboli, se poleg skrbi za njegovo zdravje pojavijo tudi organizacijske težave v povezavi s službo. Usklajevanje poklicnih obveznosti in družinskega življenja je v takšnih trenutkih še posebej zahtevno, zato je ključnega pomena, da so zaposleni starši dobro seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi. Slovenska zakonodaja in pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) omogočajo posebno obliko odsotnosti z dela, ki ji pogovorno pravimo “bolniška za otroka”, uradno pa gre za nadomestilo za nego ožjega družinskega člana.
Kdo je upravičen do nadomestila za nego otroka?
Pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi nege ožjega družinskega člana imajo vsi zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, samostojni podjetniki ter druge osebe, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost. Ključno je, da je negovalec zavarovanec, ki je bil ob nastanku pravice do nege vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo, da nego otroku primarno zagotovi tisti od staršev, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. To pomeni, da pravico do nadomestila plače za nego otroka primarno uveljavlja tisti od staršev, ki ni zaposlen ali je upokojen. Če sta oba starša zaposlena, se lahko dogovorita, kdo bo ostal doma, in sicer na podlagi zdravnikove presoje, ali je prisotnost določenega starša nujna.
Eden od staršev ima pravico do nadomestila plače za nego otroka, če nege ne more zagotoviti zakonec ali izvenzakonski partner, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti iz službe. Le v primeru, ko eden od staršev ni sposoben zagotoviti nege - na primer, ko je sam bolan in na bolniški - lahko nego otroku zagotovi drugi od staršev.
Pri zagotavljanju nege za otroka sta oba starša enakopravna, kar pomeni, da ima pravico do nege tako oče kot mati. Vendar pa ne moreta biti zaradi nege otroka oba starša istočasno odsotna z dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, tudi če sta ločena. Dejstvo, da starša nimata enakega prebivališča, namreč nič ne spremeni.
Če eden od staršev dela s krajšim delovnim časom, veljavni predpisi izrecno ne določajo, da mora biti zadržan od dela ravno on. Vendar je skladno z veljavnimi predpisi eden od staršev lahko začasno zadržan od dela s pravico do nadomestila plače le za tisti delovni čas, za katerega drug od staršev ne more zagotoviti nege brez zadržanosti od dela. To pomeni, da starš, ki dela s polnim delovnim časom, ne more biti odsoten z dela zaradi nege, ko se starš, ki dela s skrajšanim delovnim časom, vrne domov iz službe. Vsak primer je potrebno obravnavati posebej, pri čemer mora pediater upoštevati dejansko odsotnost starša od doma - torej čas, ko dela, in čas, ki je potreben za pot na in iz službe domov. Na primer, če mamica dela štiri ure v Ljubljani in ji pot v službo ter nazaj vzame skupno dve uri, lahko očka uveljavlja nego za skupno šest ur.
Tudi starš na porodniškem ali starševskem dopustu praviloma lahko neguje tudi drugega otroka, ki potrebuje nego zaradi bolezni ali poškodbe. Vendar je vsak takšen primer treba obravnavati individualno in ugotoviti, ali je prišlo do situacije, ko na primer mati na porodniškem dopustu zaradi objektivnih razlogov ne more zagotoviti nege otroku. To pomeni, da je treba ugotavljati vse okoliščine konkretnega primera, pri čemer je treba izhajati iz dejstva, da mora imeti otrok v času bolezni oziroma poškodbe dejansko zagotovljeno ustrezno nego.
Trajanje in obseg pravice do nege
Nadomestilo za nego pripada staršem do polnoletnosti otroka. Za ugotavljanje upravičenosti do nege prvih sedem oziroma 15 delovnih dni je pristojen pediater, pri čemer mora ugotoviti, ali lahko nego zagotovi drugi od staršev brez zadržanosti iz službe. O okoliščinah ga mora seznaniti mamica ali očka, ki uveljavlja pravico do nege.
Osnovna dolžina bolniške odsotnosti za nego otroka je odvisna predvsem od starosti otroka:
- Za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti: do 10 delovnih dni.
- Za otroke od 7. do 18. leta starosti: do 7 delovnih dni.
Če zdravstveno stanje otroka zahteva daljšo nego od zgoraj navedenih osnovnih rokov, lahko osebni zdravnik poda predlog na imenovano zdravniško komisijo ZZZS. V primerih nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja ali hudih kroničnih bolezni (npr. maligne bolezni, hujše poškodbe možganov ali hrbtenjače), zakonodaja omogoča še daljšo odsotnost.
Posebne kategorije upravičenosti:
- Otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju: Za otroke z zmerno, težjo ali težko duševno in telesno prizadetostjo, ki so nezmožni za samostojno življenje in delo, se pravica do nege lahko podaljša, vendar največ do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v določenih primerih do 26. leta.
- Spremstvo: Poleg nege na domu zakonodaja pozna tudi kategorijo “spremstvo”. Spremstvo se prizna v primerih, ko mora zavarovanec spremljati ožjega družinskega člana k zdravniku in nazaj. Nadomestilo za spremstvo se obračuna po enakih pravilih kot za nego (80 % osnove), vendar se ure omejijo na dejanski čas, potreben za pot in pregled. To velja tudi za otroke do 15. leta starosti ali težje ali težko duševno prizadete ali težje ali težko telesno prizadete zavarovane osebe do 18. leta, ki imajo pravico do spremstva na poti do izvajalca zdravstvene dejavnosti in nazaj domov. Tako je lahko eden od staršev zadržan od dela in ima posledično pravico do nadomestila plače za čas, ko je spremljal otroka na poti do bolnišnice in nazaj domov. Prav tako ima otrok kot tudi spremljevalec pravico do povračila potnih stroškov za potovanje k najbližjemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
Nega otroka v bolnišnici: Posebna pravila in izjeme
Ko je otrok v bolnišnici, imajo starši sicer pravico biti ob njem, vendar samo do dopolnjenega petega leta starosti. Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se krije strošek bivanja enega od staršev ob hospitaliziranem otroku, vključno s stroški nastanitve in prehrane. Vendar pa se nadomestilo plače za nego v času hospitalizacije otroka ne izplačuje. Razlog za to je, da se šteje, da nego otroku zagotavlja izvajalec zdravstvene dejavnosti v bolnišnici. Kljub temu se zavedamo, da bolan otrok, predvsem mlajši, potrebuje prisotnost staršev, kar pogosto vodi v iskanje alternativnih rešitev, kot so koriščenje dopusta ali dogovori z delodajalcem.
Kljub splošnemu pravilu, da nega otroka v bolnišnici ni upravičena do nadomestila plače, obstajajo izjeme, ko starši lahko prejmejo nadomestilo:
- Usposabljanje staršev za poznejšo rehabilitacijo otroka na domu: Za to pravico je potrebna odločba imenovanega zdravnika ZZZS. Eden od staršev ima pravico do bivanja v bolnišnici z otrokom s težjo okvaro oziroma poškodbo možganov ali hrbtenjače, pri katerih je potrebno usposabljanje staršev za poznejšo rehabilitacijo na domu, ter pri otrocih s kroničnimi boleznimi ali okvarami v času usposabljanja za poznejšo rehabilitacijo otroka na domu. Dolžina usposabljanja je odvisna od programa, vendar lahko traja v posameznem primeru največ 30 dni. Pri otrocih s kroničnimi boleznimi ali okvarami ima eden od staršev v času usposabljanja za poznejšo rehabilitacijo otroka na domu pravico do bivanja v bolnišnici, vendar največ 14 dni v posameznem primeru.
- Hospitalizacija otroka s posebej hudimi zdravstvenimi stanji: To vključuje otroke, ki imajo hudo možgansko okvaro, rakavo obolenje ali druga posebno huda poslabšanja zdravstvenega stanja, in sicer na predlog strokovnega kolegija Pediatrične klinike v Ljubljani.
- Dnevne hospitalizacije: V primeru dnevne hospitalizacije otrok spi doma, čez dan pa opravlja različne zdravstvene storitve pri izvajalcu (v bolnišnici).
- Začasni odpust iz bolnišnice: Otrok fizično ni prisoten v bolnišnici, vendar se še vedno vodi kot hospitaliziran.
Spremembe zakonodaje in prihodnost
V zadnjih letih se je pojavila pobuda za spremembo zakonodaje na področju nege otrok, zlasti glede hospitaliziranih otrok. Ministrstvo za zdravje je načrtovalo zdravstveno reformo oziroma spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V sklopu priprave novega zakona naj bi prišlo do dopolnitev pravice, ki danes predvideva sobivanje enega od staršev z otrokom, ko je ta hospitaliziran, pri čemer naj bi temu staršu bila priznana pravica do bolniške odsotnosti. Celotna pravica do sobivanja naj bi bila v novem zakonu celovito urejena, predviden je bil novost - nadomestilo za sobivanje v višini 80 % osnove.
ZZZS ocenjuje, da bi morebitna širitev pravice do nege tudi na primere, ko je otrok v bolnišnici, zahtevala povečanje zdravstvenih izdatkov za okoli pet milijonov evrov letno. Te ocene temeljijo na predpostavki, da bi imel eden od staršev pravico do nege hospitaliziranega otroka do dopolnjenega petega leta starosti in da bi povprečna dolžina nege hospitaliziranega otroka trajala 2,5 dneva.
V letu 2018 je povprečno sobivanje ob otroku, ki je bilo plačano iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, trajalo prav 2,5 dneva. Čeprav so spremembe napovedane, je postopek sprejemanja zakonov dolgotrajen, kar pomeni, da bo treba na dokončne rešitve še počakati.
Nega drugih družinskih članov
Poleg nege otroka, pravica do nadomestila plače velja tudi za nego ožjega družinskega člana. Med ožje družinske člane spadajo zakonci, zunajzakonski partnerji ali otroci (med otroke se štejejo tudi varovanci, rejniki, pastorki), ne glede na to, ali z osebo, ki potrebuje nego, živijo v skupnem gospodinjstvu.
Za ugotavljanje, ali je nega utemeljena, je pooblaščen izbrani osebni zdravnik. Ta je odgovoren za pravilno odločitev na podlagi medicinske presoje glede na dejansko zdravstveno stanje osebe, ki potrebuje nego. Če eden od partnerjev nima istega osebnega zdravnika, je treba predložiti dokazilo o zdravstvenem stanju partnerja, kot je na primer zdravniški izvid ali odpustnica iz bolnišnice.
Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana v posameznem primeru traja največ deset dni. Če to zahteva zdravstveno stanje negovanca, lahko imenovani zdravnik ZZZS izjemoma podaljša to pravico. Če gre za nego otroka do sedmega leta starosti ali za starejšega duševno in telesno prizadetega otroka, lahko zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila največ do 40 dni.
Pomembno je poudariti, da bolniški stalež praviloma ne pripada za nego ostarelih ali poškodovanih staršev, saj ne spadajo med ožje družinske člane. V takšnih primerih je mogoče koristiti redni dopust, izredni dopust ali oskrbovalski dopust. Oskrbovalski dopust, ki je bil uzakonjen z novelo zakona o delovnih razmerjih, delavcu omogoča pet delovnih dni odsotnosti v koledarskem letu zaradi potreb po znatnejši negi družinskega člana iz zdravstvenih razlogov.
Oskrbovalski dopust in družinski pomočnik
Oskrbovalski dopust je bil uzakonjen z novelo zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D). 167.a člen tega zakona določa, da je v primeru "potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana" delavec upravičen do petih delovnih dni oskrbovalskega dopusta v koledarskem letu. O koriščenju oskrbovalskega dopusta mora delavec obvestiti delodajalca še pred nastopom odsotnosti.
V primeru, ko posameznik skrbi za ostarelega ali poškodovanega starša, ki ne sodi med ožje družinske člane, obstaja tudi možnost zaposlitve kot družinski pomočnik. Ta institut je bil uveden leta 2004 in omogoča upravičencu, da namesto celodnevnega institucionalnega varstva izbere družinskega pomočnika, ki mu pomaga v domačem okolju pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Pogoj je, da ima družinski pomočnik isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, ki potrebuje pomoč, in je hkrati eden od družinskih članov (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama). Čeprav je to oblika redne zaposlitve, družinski pomočnik ne uživa vseh pravic iz delovnega razmerja, kot so plačilo malice, prevoza, regres in letni dopust.
Zaključek
Pravica do nadomestila plače za nego otroka je pomemben institut, ki zagotavlja finančno varnost staršem v času, ko ne morejo opravljati svojega dela zaradi skrbi za bolnega otroka. Čeprav zakonodaja pokriva širok spekter situacij, se v praksi pojavljajo tudi primeri, ki terjajo individualno obravnavo in prilagoditve. Zavedanje o svojih pravicah in odprta komunikacija z zdravniki ter delodajalci sta ključna za uspešno reševanje teh pogosto zahtevnih situacij. Prihodnje spremembe zakonodaje bodo verjetno še dodatno izboljšale položaj staršev, ki skrbijo za svoje otroke v času bolezni ali hospitalizacije.
tags: #bolniski #stalez #porodniska