Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj, ki je začela delovati 7. novembra leta 1955 pod prvotnim imenom Porodnišnica Kranj, praznuje impresiven jubilej - 70 let delovanja. Ta pomemben mejnik predstavlja ne le zgodovino ustanove, temveč tudi njeno neprekinjeno predanost skrbi za zdravje žensk in novorojenčkov na Gorenjskem. Kot je ob tej priložnosti poudarila direktorica mag. Larisa Hajdinjak, je to "lep jubilej" in izraz ponosa na vztrajnost ter razvoj, ki pa še vedno pušča "veliko prostora za napredek."
Od skromnih začetkov do regijskega centra
Zgodovina BGP Kranj se je začela v skromnih prostorih otroškega vrtca na Laborah. Njen prvotni namen je bil zagotoviti ginekološko in porodniško oskrbo za porodnice z območja takratnih občin Kranj, Škofja Loka in Tržič. Že leta 1959 je sledila preimenovanje v Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj, kar je sovpadalo z začetkom gradnje nove stavbe na sedanji lokaciji, ki je vrata odprla prav na obletnico ustanovitve, 7. novembra 1964. Ta lokacija je še danes srce ustanove.
Vrhunci in spremembe v številkah
V svoji zgodovini je bolnišnica doživela različna obdobja. Vrhunec števila porodov je bil dosežen leta 1979, ko se je v kranjski porodnišnici rodilo kar 2937 otrok. V zadnjih letih se letno število porodov giblje med 1200 in 1500, kar kranjsko porodnišnico še vedno uvršča med tri ali štiri največje v Sloveniji. Kljub temu je direktorica mag. Larisa Hajdinjak izrazila zaskrbljenost, saj je število rojstev v zadnjem letu skoraj enako kot v letu po odprtju, kar po njenem mnenju pomeni "izjemno majhno število rojstev" v primerjavi s preteklimi vrhunci.
Tri glavne dejavnosti za celovito oskrbo
Dejavnost bolnišnice je danes organizirana v tri glavne sklope, ki zagotavljajo celovito oskrbo žensk:
- Bolnišnični del: Tu potekajo porodi in izvajajo se operativni posegi za ginekološke pacientke.
- Ambulantni del: V tem delu se opravljajo specialistični pregledi, ki omogočajo zgodnje odkrivanje in obravnavo različnih ginekoloških stanj.
- Dispanzerski del: Ta del skrbi za celostno ginekološko zdravstveno varstvo za več kot 17.000 žensk, kar poudarja širino in pomen ustanove za lokalno skupnost.
Vizija prihodnosti in finančni izzivi
Vizija Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj je postati "najsodobnejša, visoko strokovna, dinamična, poslovno uspešna, varna in prijazna zdravstvena organizacija." Kljub tej ambiciozni usmeritvi se bolnišnica že vrsto let sooča s finančnimi težavami, ki vplivajo na njeno prihodnost in potrebujejo celovito stavbno prenovo. Obstaja namreč možnost selitve ali združitve z načrtovano novo regijsko bolnišnico v Kranju. Preteklost je prinesla tudi že razmišljanja o upravni združitvi s Splošno bolnišnico Jesenice zaradi finančnih težav.
V preteklem letu je bolnišnica, po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ob desetih milijonih evrov prihodkov ustvarila 1,8 milijona evrov izgube, s čimer je kumulativna izguba dosegla skoraj štiri milijone evrov. Vodstvo bolnišnice, ki se je v zadnjem desetletju večkrat zamenjalo, že dolgo opozarja na prenizka plačila zavarovalnic za njihovo dejavnost.
Kadrovski izzivi in iskanje novih vodstev
Trenutno je eden od pomembnih izzivov tudi kadrovske narave, saj se bolnišnica srečuje s petnajstimi porodniškimi dopusti zaposlenih. Poleg tega je v preteklem obdobju bolnišnica ostala brez strokovnega direktorja, saj na prejšnji razpis ni bilo prijav. Razpis bo ponovljen, z namenom, da se najde avtoriteta, ki jo bodo sprejeli zdravniki.
V zadnjem času je prišlo tudi do zamenjave na mestu poslovnega direktorja. Svet bolnišnice je za novega poslovnega direktorja izbral Marka Breznika, ekonomista z bogatimi izkušnjami iz poslovanja, tudi v tujini in v težjih razmerah. Njegovo imenovanje mora potrditi še ministrstvo za zdravje. Predhodna direktorica Polona Podnar je sicer podala odstopno izjavo, a je zaradi nesoglasij znotraj zavoda nepreklicno odstopila.
Finančni načrt in predlogi za izboljšanje
Finančni načrt za tekoče leto predvideva poslovanje z ničlo, kar pa je v trenutnih razmerah težko dosegljivo. Kljub racionalizaciji bolnišnica še vedno ustvarja tekočo izgubo. Zato ministrstvu za zdravje predlagajo iskanje novih rešitev, saj obstoječi sanacijski ukrepi niso primerni. Poudarjajo potrebo po krepitvi dejavnosti, ki bi zagotovila zadostne prihodke za pozitivno poslovanje.
Ob tem je direktorica izpostavila pomen investicij v infrastrukturo. Letos je bolnišnica končno dočakala obnovo porodniškega bloka, vendar bi bilo treba obnoviti tudi operacijske dvorane, s čimer bi se povečale kapacitete za zahtevnejše posege in posledično okrepili prihodki.
Dedikacija in pomen babištva
Pomemben del zgodbe vsake porodnišnice so babice. Predana babica z več kot 20-letnim stažem je poudarila, da je "vsaka porodna zgodba posebno doživetje in prelomnica v življenju družine, ki nastaja," ter da imajo babice "izjemen privilegij, da so lahko del teh začetkov." Ob tej priložnosti je bila omenjena tudi zgodovina babištva, ki sega več kot 270 let v preteklost, ko so babice delovale terensko in na domovih družin.
V počastitev 70-letnice bolnišnice je bila v Prešernovem gledališču Kranj organizirana posebna slovesnost, ki je poudarila pomen te ustanove za skupnost in njeno bogato zgodovino. Kljub izzivom, s katerimi se bolnišnica sooča, njena nadaljnja skrb za zdravje žensk in novorojenčkov ostaja ključnega pomena.
tags: #bolnisnica #za #ginekologijo #in #porodnistvo #kranj