Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki zahteva posebno pozornost posvečeno prehrani. Kakovostna prehrana je namreč pomemben del zdravja, dobro prehranjene nosečnice pa imajo več možnosti, da bodo imele zdrave otroke ter da bodo potem tudi uspešno dojile. V tem obdobju se namreč ne hranimo le zase, temveč tudi za rastoči plod, kar pomeni, da moramo zagotoviti zadosten vnos vseh ključnih hranil. Pri tem se lahko pojavijo specifične potrebe in izzivi, med katerimi je tudi skrb za brezglutensko prehrano, še posebej če je bila ženska pred nosečnostjo diagnosticirana s celiakijo ali intoleranco na gluten.
Razumevanje Celiakije in Intolerance na Gluten
Celiakija je avtoimuno obolenje, pri katerem uživanje glutena, beljakovine, ki se nahaja v pšenici, ječmenu, ovsu in drugih žitih, povzroča škodo v tankem črevesju. Ta bolezen se običajno začne razvijati v tankem črevesju, njene posledice pa se lahko kažejo tudi na ostalih organih. Če bolnik ne upošteva ustrezne diete, ima lahko prebavne težave, postane slabokrven, lahko pa ob nepravilni prehrani celo zboli za rakom na črevesju.
Intoleranca na gluten je širši pojem, ki zajema različne odzive telesa na gluten, ne nujno avtoimunske narave kot pri celiakiji. Pri nekaterih otrocih lahko gluten povzroči resne poškodbe sluznice črevesja, znane kot celiakija. Ta bolezen se običajno pojavi med prvim in petim letom starosti ali v kasnejših letih, med 30. in 40. letom. Glavni krivci za to so različni proteini v glutenu, ki povzročajo atrofijo črevesnih celic. Poškodba sluznice tankega črevesja vpliva na prebavo in absorpcijo vitalnih snovi v telo. Znanaki celiakije niso omejeni samo na prebavne težave, saj pri otrocih opazimo tudi slabokrvnost, krhkost kosti, zmanjšano odpornost, hujšanje, utrujenost in težave z živčevjem. Celiakijo spremlja 256 potencialnih simptomov, zato je diagnosticiranje lahko zelo težavno. Po drugi strani pa je celiakija dokaj pogosta bolezen (1:200), zato je kljub razvejani simptomatiki, usmeritev k diagnostiki dokaj enostavna. Glavni simptomi, ki lahko napeljujejo k celiakiji, so: vodeno blato, driska in izguba telesne teže. Celiakija je od let zelo neodvisna motnja, ki se lahko diagnosticira v vsem življenjskem obdobju. Diagnostika zajema krvni test na protitelesa, ki se potrdi z endoskopijo in biopsijo sluznice tankega črevesja.
Slovensko društvo za celiakijo, ki letos praznuje 20. obletnico, združuje okoli 2000 članov, med katerimi so bolniki s celiakijo in tisti, ki jim želijo pomagati. Društvo deluje v osmih podružnicah po državi in se dejavno ukvarja z izdajo publikacij s koristnimi informacijami za bolnike ter organizira rehabilitacije.
Brezglutenska Prehrana v Nosečnosti: Izboljšanje Zdravja za Mamo in Otroka
Če je bila ženska pred nosečnostjo diagnosticirana s celiakijo ali intoleranco na gluten, je skrb za strogo brezglutensko dieto med nosečnostjo ključnega pomena. To ne pomeni le izogibanje živilom, ki so očitno brez glutena, ampak tudi skrbno preverjanje deklaracij vseh kupljenih izdelkov. Gluten se namreč pogosto dodaja v postopkih predelave živil zaradi njegovih lastnosti, tudi če so živila po svoji naravi brezglutenska. Stroga brezglutenska dieta ne sme vsebovati niti najmanjših sledi proteinov žitaric, ki se najpogosteje znajdejo na našem krožniku. To ne pomeni, da je treba s seznama črtati živila, za katera je jasno, da so prepovedana, ampak je treba pred nakupom preveriti tudi deklaracije želenih živil (poleg omenjenih žitaric je prepovedano uživanje moke, zdroba, kruha, drobtin, keksov, testenin, zakuh, peciva, omak in temu podobnih jedi).
Tudi v primeru, da otroku, zaradi prebavnih ali drugih zdravstvenih težav, diagnosticirajo celiakijo, mati pa je zdrava, lahko nadaljuje z dojenjem, le da se mora izogibati glutenskim prehrambenim izdelkom. Celiakija ni izgovor, da z dojenjem prenehate; držati se je potrebno zgolj brez-glutenske diete. Dojenje lahko zaščiti otroka pred celiakijo in je zelo pomembno tako za zdravje matere kot zdravje otroka.
Običajno se ljudje s celiakijo izogibajo pšenici in vsem njenim različicam (pira, kamut, tritikala, bulgur, kuskus), ječmenu in ržu. Sledi glutena so zaradi pogostega skupnega skladiščenja s pšenico prisotne tudi v ovsu, zato tudi ta na brezglutenski dieti ni primerno živilo. Na srečo obstajajo številna zdrava žita, ki so odličen vir prehranskih vlaknin in so primerna za brezglutensko dieto, kot so proso, amarant, kvinoja, koruza, riž, tef in ajda, ter tudi brezglutenski oves. Vendar je pri uživanju teh žit priporočljiva previdnost, zato je pri nakupu vedno priporočljivo izbrati preverjene in po možnosti certificirane izdelke.
Ključna Hranila v Nosečnosti: Folna Kislina, Vitamini in Minerali
Poleg glutena je v nosečnosti izjemno pomembno zagotoviti zadosten vnos drugih ključnih hranil. Folna kislina (vitamin B9) ima pomembno vlogo pri razvoju otrokovega živčnega sistema. Svetuje se dodatno uživanje 400 mikrogramov folne kisline, ko načrtujete nosečnost in v prvih mesecih nosečnosti. Dobri naravni viri folne kisline so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava. Vendar pa folna kislina v običajni prehrani, kot je kruh, testenine in žitni kosmiči, morda ne bo zadostna, zato je priporočljivo nadomestiti jo v obliki kapljic, tablet in drugih prehranskih virov. Svetuje se dodajanje 400 μg vitamin B9 dnevno tekom celotne nosečnosti, ne le v prvem trimesečju, z uživanjem multivitaminskih kompleksov za nosečnice.
Vitamin D je prav tako ključen za zdravje matere in otroka. Svetuje se dnevno gibanje na svežem zraku in sončni svetlobi, ter si tako zagotovite endogeno (lastno) tvorbo vitamina D v koži. Vitamin D najdemo v mastnih ribah, ribjem olju, mleku in mlečnih izdelkih, jajčnem rumenjaku, žitih in kvasu. Ker rezultati raziskav kažejo, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije prenizke količine vitamina D, se tako v nosečnosti kot v obdobju dojenja svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Upoštevajoč najnovejše smernice (D-A-CH), se dnevno priporoča 20 µg vitamin D (800 mednarodnih enot).
Omega-3 maščobne kisline so pomembne za razvoj možganov in oči. Ustrezen vnos omega-3 MK lahko tudi zmanjša tveganje za poporodno depresijo pri mamicah. Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane. Z železom bogata živila so sicer meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora, kjer se nahaja v obliki t.i. hemskega železa. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (ne-hemsko železo) izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike ali pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka.
Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka. V času nosečnosti in dojenja se zaradi povečanega izločanja joda s sečem povečajo tudi potrebe po jodu, mineralu, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana.
Izogibanje Tveganjem: Alkohol, Kofein in Surova Živila
Med nosečnostjo je izjemno pomembno poskrbeti za varnost hrane. Noseče in doječe matere naj ne kadijo, niti aktivno, niti pasivno. Nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka, v katerega tudi prehaja.
Alkohol, ki ga zaužijete preko placente, prehaja do vašega nerojenega otroka, kar lahko vodi do hudih posledic pri otroku. Otroci se lahko zaradi materinega uživanja alkoholnih pijač v nosečnosti rodijo s hudim sklopom motenj, ki se imenuje fetalni alkoholni sindrom. Varna količina alkohola med nosečnostjo ne obstaja, saj je vsaka merica alkohola škodljiva za razvoj ploda, zato tudi nazdravljanje z majhno količino alkoholne pijače ni varno za nosečnice.
Kofein je prav tako snov, ki jo je treba med nosečnostjo omejiti. Ker je hitrost presnove kofeina v jetrih nosečnice okrog dvakrat počasnejša kot pred nosečnostjo, je kofein dlje časa prisoten v krvnem obtoku nosečnice. Slednje je potencialno problematično za plod, če nosečnica vnaša previsoke količine kofeina, saj kofein prehaja placento in doseže plod. Kofein lahko zmanjša prekrvavitev placente in ogrozi razvoj ploda, povezan je celo z večjo verjetnostjo za nizko porodno težo in splav. Iz tega razloga je priporočljivo, da se vnose kofeina med nosečnostjo omeji na maksimalno 200 mg/dan. Kofein se nahaja v kavi, pravih čajih, energijskih pijačah, coca-coli in podobnih pijačah, kakavu in čokoladi.
Zaradi povečane dovzetnosti imunskega sistema nosečnic za okužbe, veljajo med nosečnostjo posebna priporočila glede varnosti uživanja nekaterih živil. S tem se zmanjša verjetnost za okužbe povezane s hrano in prepreči negativen vpliv okužb na potek nosečnosti ter razvoj ploda. Med tveganja spadajo salmoneloza in listerioza. Svetuje se, da med nosečnostjo ne uživate nepasteriziranih mlečnih izdelkov (nepasterizirani mehki siri, mleko in skuta), nepasteriziranih sokov, surovih kalčkov, uživanja surovih jajc in jedem iz surovih jajc (npr. tiramisuju, domači majonezi). Priporoča se, da uživate le dobro termično obdelana jajca - torej v obliki omlete ali trdo kuhanih jajc. Med nosečnostjo se izognite tudi uživanju sirov s plemenito plesnijo, surovemu mesu (npr. v tatarskem biftku, govejemu carpacu) in surovi ali zgolj dimljeni morski hrani (torej tudi sushiju in dimljenemu lososu).
Pomen Uravnotežene Prehrane in Življenjskega Sloga
Energijske potrebe nosečnice so povečane šele v drugem in tretjem trimesečju, zaradi intenzivne rasti ploda in tkiv v telesu nosečnice. Vendar pa nosečnica NE je za dva! Dojenčki, katerih mamice imajo v nosečnosti preveč kilogramov, so bolj nagnjeni k debelosti in z njo povezanim boleznim kasneje v življenju. Ključno je, da ne ješ za dva, ampak misliš na dva. Prehrana v nosečnosti in življenjski slog nosečnice namreč vplivata ne le na njeno počutje, potek nosečnosti in razvoj ploda, temveč tudi na izražanje genov pri plodu. To pomeni, da lahko kakovost prehrane zmanjša ali pa poveča verjetnost za razvoj nekaterih bolezni pri otroku kasneje v življenju, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis.
Priporočljivo je sledenje značilnostim mediteranske prehrane, ki je bogata z vitamini, minerali, prehransko vlaknino, antioksidanti, kakovostnimi maščobami in ogljikovimi hidrati. Za mediteransko prehrano je značilen visok vnos polnozrnatih žit in žitnih izdelkov, sadja in zelenjave, rib in morskih sadežev, stročnic, jajc ter predvsem manj mastnih kosov mesa ter manj mastnih mlečnih izdelkov. Pri tem je pomembno, da dnevno zaužijete dve porciji sadja in tri porcije zelenjave.
Zadostna hidracija med nosečnostjo je pomembna, saj pomaga pri vzdrževanju krvnega tlaka, preprečevanju zatekanja, ter preprečevanju zaprtja. Tudi, če se vam zdi, da niste žejni, tekočino potrebujete. Zato imejte ves čas pri roki steklenico vode ali skodelico čaja, bodisi na pisalni ali kuhinjski mizi. Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj.
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe.
tags: #brezglutenska #prehrana #v #nosecnosti