Bronhiolitis je pogosta okužba spodnjih dihal, ki prizadene predvsem dojenčke in majhne otroke, običajno do drugega leta starosti. Nastane zaradi vnetja ali zapore majhnih dihalnih poti, imenovanih bronhioli, ki vodijo do pljuč. Ko pride do vnetja, bronhiole nabreknejo in se napolnijo s sluzjo, kar oteži dihanje. Vrhunec obolevnosti je običajno v zimskih mesecih, od novembra do marca.
Vzroki za bronhiolitis
Najpogostejši povzročitelj bronhiolitisa je respiratorni sincicijski virus (RSV). Ta virus je zelo pogost in pri odraslih ter starejših otrocih povzroča blažje simptome, vendar je lahko za majhne dojenčke, še posebej tiste v rizični skupini, zelo nevaren. Poleg RSV lahko bronhiolitis povzročijo tudi drugi virusi, kot so:
- Rinovirusi
- Adenovirusi
- Bokavirusi
- Virus influence (gripe) in parainfluence
- Metapneumovirusi
Okužba se prenaša predvsem kapljično, kar pomeni prek majhnih kapljic tekočine, ki se širijo ob govorjenju, kihanju ali kašljanju. Zato je pogosto in pravilno umivanje rok ključnega pomena pri preprečevanju širjenja okužbe. Virus se lahko prenaša tudi prek rok, na katerih je veliko število virusov.
Dejavniki tveganja za težji potek
Nekateri otroci so zaradi osnovne bolezni ali drugih okoliščin v večji nevarnosti za težji potek bronhiolitisa. Ti vključujejo:
- Nedonošenčki, rojeni pred 28. ali vsaj 30. tednom nosečnosti.
- Otroci s kronično boleznijo pljuč zaradi nedonošenosti.
- Otroci s srčnimi obolenji.
- Otroci z nekaterimi imunskimi pomanjkljivostmi.
- Otroci z drugimi težkimi kroničnimi pljučnimi in mišičnimi boleznimi.
- Dojenčki do tretjega meseca starosti.
Prav tako so v večji nevarnosti otroci, nagnjeni k alergijam, otroci mladih mater, otroci, ki živijo v natrpanih stanovanjih, v okolju z onesnaženim zrakom (kajenje, izpušni plini), in otroci, ki niso dojeni.
Znaki in simptomi bronhiolitisa
Klinična slika bronhiolitisa je lahko zelo podobna navadnemu prehladu, vendar se simptomi lahko sčasoma poslabšajo.
Začetni simptomi, ki so lahko podobni prehladu:
- Izcedek iz nosu in vnetje žrela.
- Kihanje.
- Kašelj.
- Povišana telesna temperatura (lahko je tudi normalna).
- Slabši apetit.
- Driska.
- Bolečine v telesu.
- Suho grlo.
Simptomi, ki se poslabšajo po dnevu ali dveh ali ob napredovanju bolezni:
- Hitro in oteženo dihanje: To je eden ključnih znakov, da se je okužba razširila v spodnja dihala. Dihanje je lahko pospešeno, s frekvenco nad 70 vdihov na minuto.
- Ugrezanje mehkih tkiv prsnega koša: Starši lahko opazijo, da se medrebrni prostori in prostor nad ter pod prsnico "vlečejo" navznoter med vdihom.
- Izdihovanje s pomočjo trebušnih mišic: Pogosto poenostavljeno rečemo, da otrok »diha s trebuščkom«.
- Širjenje nosnih kril: V hujših primerih se lahko opazi tudi dviganje ramen pri dihanju.
- Piskanje ali hropenje pri dihanju: Še posebej med izdihom.
- Močen kašelj: Kašelj se lahko okrepi, včasih spremlja bruhanje po kašljanju.
- Razdraženost, težave s spanjem in znaki utrujenosti ali letargije.
- Odklanjanje tekočine: Otrok ne je in ne pije dovolj, kar lahko vodi v dehidracijo.
- Dihalni premori (apnea): Redko se pri dojenčkih, še posebej nedonošenčkih, pojavijo epizode prenehanja dihanja.
- Modrikast ali apatičen videz (cianoza): To je znak, da otroku primanjkuje kisika in zahteva takojšnje bolnišnično zdravljenje.
Diagnoza bronhiolitisa
Diagnozo bronhiolitisa postavimo na osnovi anamneze (podatkov, ki jih zdravniku povedo starši) in kliničnega pregleda, ki ga opravi zdravnik. Zdravnik bo poslušal zvoke otrokovega dihanja s stetoskopom. V primeru dvoma ali hujših simptomov lahko naroči dodatne preiskave, kot so:
- Merjenje nasičenosti kisika v krvi (s pulznim oksimetrom): Ta aparat prek kože na prstu izmeri, kakšna je vsebnost kisika v krvi.
- Virusno testiranje: Z nežnim vstavljanjem brisa v otrokov nos se odvzame vzorec sluzi za identifikacijo virusa.
- Rentgen prsnega koša: Lahko pokaže morebitne dodatne zaplete, kot je pljučnica.
- Krvni test: Preverjanje števila belih krvničk lahko pomaga pri oceni prisotnosti okužbe.
Zdravljenje bronhiolitisa
Ker je bronhiolitis posledica virusne okužbe, učinkovitega vzročnega zdravljenja z zdravili ni. Zdravljenje je predvsem simptomatsko in podporno.
Zdravljenje doma:
- Redno čiščenje nosu: S fiziološko raztopino ali posebnimi aspiratorji za otroške noske.
- Zagotavljanje dovolj tekočine: Otrok naj popije dovolj tekočine (8-10 kozarcev dnevno), da se prepreči dehidracija in pomaga pri redčenju sluzi. Ponudite tekočino v majhnih količinah v čim pogostejših intervalih.
- Vlaženje prostora: Uporaba vlažilcev prostora pomaga, da se kašelj spremeni v mokrega in produktivnega ter olajša izkašljevanje. Zrak naj bo svež in vlažen.
- Počitek: Otrok potrebuje veliko počitka.
- Zniževanje povišane telesne temperature: Z ustreznimi sredstvi proti vročini, ki jih predpiše zdravnik.
- Inhalacije s fiziološko raztopino: Inhalacije s fiziološko raztopino (5 ml, lahko na tri ure) lahko pomagajo pri sproščanju sluzi.
- Dajanje sadja in zelenjave: Za boljše počutje in krepitev imunskega sistema.
- Bralne pravljice: Za umirjanje otroka.
Zdravljenje v bolnišnici:
Če otrok zelo težko ali hitro diha, odklanja tekočino ali mu v krvi primanjkuje kisika, je potreben sprejem v bolnišnico.
- Dodajanje kisika v vdihan zrak (kisikova terapija): Ob hipoksemiji (nizki koncentraciji kisika v krvi).
- Nadomeščanje tekočine: Včasih tudi prek žilne poti (infuzija), če otrok ne more dovolj piti.
- Mehanska ventilacija: V primeru hude dihalne stiske je lahko potrebna nekajdnevna mehanična ventilacija v enoti za intenzivno terapijo.
Zdravila, ki se včasih uporabljajo (z omejenim ali dokazanim učinkom):
- Inhalacije bronhodilatatorja: Nekaterim otrokom pomagajo pri širjenju dihalnih poti.
- Inhalacije hipertonične, triodstotne raztopine soli (NaCl): Novotranje raziskave kažejo zmeren učinek.
- Glukokortikoidi: V raziskavah niso pokazali ugodnega učinka na potek bronhiolitisa.
- Antibiotiki: Uporabljajo se samo, če je dokazana dodatna okužba z bakterijami.
Bronhiolitis ali astma?
Starši se pogosto sprašujejo, ali ima otrok bronhiolitis ali astmo, saj se simptomi obeh stanj lahko prekrivajo (piskanje, težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih). Za razlikovanje med njima ni enostavnega testa, vendar lahko zdravnik na podlagi dejavnikov tveganja oceni verjetnost za eno ali drugo stanje.
Dejavniki, ki kažejo na večjo verjetnost za astmo:
- Ponavljajoče piskanje v prsih.
- Alergično vnetje kože (atopijski dermatitis).
- Dokazana alergija na prehranske ali inhalacijske alergene.
- Težave tudi med drugimi prehladnimi obolenji.
- Družinska anamneza astme.
Otroci, ki nimajo teh dejavnikov tveganja, imajo bolj verjetno prehodno piskanje, ki izzveni po tretjem letu starosti. Za te otroke se lahko uporabi zdravljenje z antagonisti levkotrienskih receptorjev med sezono povečanega tveganja za okužbe.
Preprečevanje bronhiolitisa
Najbolj učinkovita in najcenejša ukrepa za preprečevanje bronhiolitisa sta:
- Izogibanje stiku s prehlajenimi osebami.
- Temeljito umivanje rok.
Dodatni preventivni ukrepi vključujejo:
- Omejevanje obiskov pri dojenčku, zlasti v prvih mesecih življenja.
- Če imate starejše otroke, razmislite o njihovem občasnem izpisu iz vrtca v času povečanega tveganja za okužbe.
- Izogibanje prostorom, kjer je veliko ljudi (trgovski centri, prireditve), še posebej v času prehladnih obolenj.
- Prepoved kajenja v bližini otroka.
- Redno prezračevanje bivalnih prostorov.
- Zdrava in uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave.
- Gibanje na svežem zraku.
- Pri rizičnih skupinah dojenčkov se lahko uporabi posebno cepivo proti RSV (palivizumab).
- Priporočljivo je tudi cepljenje proti gripi, če je otrok dovolj star.
Trajanje bolezni in posledice
Inkubacijska doba za bronhiolitis se giblje od nekaj dni do enega tedna. Sama bolezen običajno traja približno 12 dni, vendar lahko otroci s hujšo obliko še nekaj tednov kašljajo. Vrhunec bolezni je običajno drugi ali tretji dan po pojavu simptomov, nato se stanje začne izboljševati.
Bronhiolitis sam po sebi ne povzroča astme, lahko pa pri nekaterih otrocih, zlasti po ponavljajočih se okužbah ali ob prisotnosti drugih dejavnikov tveganja, poveča dovzetnost za razvoj astme ali pa sproži prve simptome astme. Otroci po prebolelem bronhiolitisu imajo pogosto tako imenovano hiperreaktivno sluznico dihal, kar pomeni, da lahko dlje časa in pogosteje kašljajo ob manjših okužbah.
Pomembno je, da starši skrbno opazujejo otrokovo stanje in se v primeru napredovalih simptomov takoj obrnejo na zdravnika.