Marsikdaj sodimo človekovo snažnost prav po rokah, predvsem po nohtih. Lepi, negovani nohti pritegnejo marsikateri pogled, saj se na njih odražajo osebne navade posameznikov - dobre in slabe. Poleg estetskega učinka pa nohti opravljajo številne pomembne naloge. Noht je prozoren, nežno rožnato obarvan, specializiran roženi odrastek, ki nastane iz živih kožnih celic prsta. Noht raste iz tako imenovane matice oziroma matriksa. Gradijo ga kompaktne rožene celice, bogate s keratinom, ki dajejo nohtu trdnost. Nohti vsebujejo tudi sledove rudnin, predvsem kalcija. Oblika nohta je odvisna od oblike končnega členka prstov. Na konicah prstov je noht debelejši (običajno meri 1,5 mm) kot na začetnem delu. Noht raste s hitrostjo 0,1 mm na dan. Razlike v hitrosti rasti so individualne; odvisne so od starosti, letnega časa, dejavnosti in prirojenih lastnosti posameznikov. Nohti na palcih rastejo počasneje kot nohti na drugih prstih. Hitreje rastejo poleti in na dominantni roki (pri desničarjih na desni). Nohti rastejo hitreje pri moških, otrocih in nosečnicah, poleti, podnevi, pri poškodbah, nekaterih boleznih, kot sta luskavica in povečano izločanje hormonov ščitnice, ter pri jemanju zdravil (nekaterih antimikotikov). Počasneje rastejo pri starejših ljudeh, ponoči, pozimi, ob povišani telesni temperaturi ter pri podhranjenosti in nekaterih boleznih. Da se nohtna plošča obnovi, mora miniti najmanj pet do šest mesecev. Z leti se hitrost rasti nohtov zmanjša celo do tretjine hitrosti iz najstniškega obdobja. Nohti so tanjši in brez leska, suhi in pusti; površina nohtov je sivkasto obarvana, na končnem delu temneje obarvana. Neredko postanejo nohti do polovice sivkasto obarvani, na končni polovici pa rjavi.
Nohti so vsakodnevno izpostavljeni številnim dejavnikom iz okolja. Nohti povedo marsikaj o posameznikovem zdravju. Na osnovi sprememb na nohtih lahko sklepamo o številnih boleznih oziroma resnih stanjih. Nohtna obolenja predstavljajo približno desetino vseh kožnih obolenj. Večina med nami je že imela težave z nohti - le kdo si še ni priščipnil prstov, marsikdo pa je imel težave z vraščenimi nohti ali z vnetim obnohtjem. Večina poškodb in obolenj se pozdravi spontano. Nekatere resnejše poškodbe in spremembe na nohtih zahtevajo zdravniško obravnavo. Znaki, na katere moramo biti pozorni, so predvsem: spremembe oblike in barve nohtov, otekanje kože okoli nohtov, bolečina. Obolenja nohtov spremenijo občutek pri dviganju predmetov in dotikanju, težave z nohtih na nogah pa lahko spremenijo način hoje. Pri otrocih so tovrstna obolenja redka, pozneje pa so dokaj pogosta.
Spremembe barve nohtov in njihovi vzroki
Spremembe barve nohtov so pogosto prvi opazni znak, da se pod površino dogajajo spremembe, ki lahko segajo od neškodljivih do resnih zdravstvenih stanj.
Beli nohti (levkonihija): Bela barva ali rožnat odtenek nohtov, nekatere gube ali izbokline na koži lahko kažejo na nekatere zdravstvene težave. Bela barva nohtov, znana kot levkonihija, pomeni, da so nohti delno ali popolnoma bele barve. Beli nohti s temnejšimi robovi lahko kažejo na bolezen jeter, kot je hepatitis. Če so vaši nohti bledi ali beli, imate morda nizko število rdečih krvničk. Za stanje Terryjevih nohtov so značilni večinoma beli nohti z ozkim rožnatim pasom na konici. Poleg tega, da je posledica staranja, lahko kaže tudi na pojav sladkorne bolezni, bolezni ledvic, jeter ali srca. Terryjevi nohti so vrsta navidezne levkonihije, za katero je značilno motno steklo na skoraj celotnem nohtu, obliteracija lunule in ozek pas normalne, rožnate nohtne posteljice na distalnem robu. Zelo pogoste so posamične polkrožno oblikovane bele lise, ki nastajajo med rastjo ali zaradi okvare. Običajno so posledica okvare matriksa med procesom nastajanja novega nohta, denimo zaradi neustrezne manikire. Takšne lise so estetsko moteče. Ni še povsem jasno, zakaj nastanejo - ena od razlag pravi, da zato, ker v nohtno ploščo prodre zrak. Vendar pa je pomembno poudariti, da vsi, ki imajo bele nohte, nimajo hepatitisa. Veliko nepravilnosti pri nohtih je neškodljivih.
Rumeni nohti: Rumeni nohti so pogosto posledica glivičnih okužb. Ko se okužba poslabša, se lahko nohtna posteljica umakne, nohti pa se zgostijo in zdrobijo. Debeli, počasi rastoči in rumeni nohti pa lahko kažejo na pljučne bolezni, kot sta emfizem ali kronični bronhitis. Sindrom rumenih nohtov povzroča tudi tekočina v pljučih in rokah. Podobno se lahko pojavi Raynaudov pojav, kadar prsti na rokah, nogah in nosu niso ustrezno prekrvavljeni. Rumene nohte lahko povzročijo tudi sinusitis (vnetje sinusov), težave s ščitnico, kopičenje limfe in revmatoidni artritis. V nekaterih primerih se rumeni nohti pojavljajo v družinah, kar kaže na genetsko povezavo. Sindrom rumenih nohtov povzroči zgostitev nohtov in upočasnitev rasti novih. Zato nohti postanejo rumenkaste barve. Sindrom rumenih nohtov lahko povzroči, da nohti nimajo obnohtne kožice in se ločijo od nohtne posteljice. V številnih primerih so rumeni nohti znak bolezni dihal, kot je kronični bronhitis. Limfedem (otekanje rok) lahko prav tako povzroči sindrom rumenih nohtov. Kajenje ali uporaba rdečega laka za nohte brez uporabe podlaka, lahko privede do spremembe barve nohtov, ki postanejo rumenkaste barve. Če se nohti rumeno obarvajo, se zadebelijo in prenehajo rasti, je temu lahko vzrok bolezen pljuč ali revmatoidni artritis. Lahko pa gre za okužbo nohta, zato je potrebno čim prej začeti z zdravljenjem oz. odpravo vzroka. Tudi nekatera zdravila, kot so tetraciklini, lahko povzročijo rumeno obarvanje nohtov. Poleg tega rumeni nohti lahko kažejo na pretirano uživanje karotenov.
Modri nohti: Modri nohti lahko kažejo na nizko raven kisika v telesu. To lahko na primer povzroča emfizem. Pomanjkanje kisika v krvi povzroči, da se koža ali membrane pod kožo obarvajo vijolično modro. Cianoza je medicinski izraz za takšen videz kože. Simptomi cianoza so modro-rdeče-vijolični odtenki v žilah, ki jih povzroča razkisana kri, ki se pretaka po arterijah. Morda boste posledice pomanjkanja kisika v krvi opazili tudi na ustnicah ali ušesnih mečicah, kar je lahko znak anemije. Zdravnik vam bo pregledal srce, pljuča, krvne celice in krvne žile. Prvi korak pri zdravljenju anemije je ugotavljanje vzroka. V nasprotju z laboratorijskimi testi je cianoza ugotovitev, ki temelji na videnem.
Črne ali rjave lise/črte: Črne ali rjave črte, ki potekajo od spodnjega dela do konice, so lahko melanom. Včasih je videti kot temna kapljica. Trakaste krvavitve nastanejo, ko počijo ali se pretrgajo drobne kapilare v zgornjem delu dermisa nohtne posteljice. Videti so kot tanke linearne črte, ki potekajo vzdolžno v distalni tretjini nohta. Sprva so višnjevo rdeče, v dveh dneh počrnijo, z rastjo nohta pa se pomikajo distalno. Možen vzrok je krhkost kapilarne stene. Vzdolžni rjavi madeži na nohtih nastanejo zaradi kopičenja kožnega pigmenta melanina v nohtni plošči. Pojav je pogostejši pri temno pigmentiranih ljudeh; pri belcih je dokaj redek. Okužba srčnih zaklopk (endokarditis) lahko povzroči razpoklinske krvavitve. Povzročijo jih lahko vaskulitis (oteklina krvnih žil) ali mikroemboli (drobni strdki, ki poškodujejo majhne kapilare). Pri melanomu nohtne posteljice longitudinalne pigmentacije ni, pač pa opazimo distrofijo, kar oteži njegovo odkritje.
Spremembe oblike in teksture nohtov
Poleg barve lahko tudi oblika in tekstura nohtov razkrivata pomembne informacije o našem zdravju.
Vdolbinice na nohtih: Imate vdolbinice na nohtih? Povzročajo jih lahko luskavica, ekcem in vnetje sklepov. Razpokani ali vdrtinčasti nohti lahko kažejo na luskavico ali vnetni artritis. Luskavica spremeni videz nohtov na rokah in nogah. Simptomi so zadebelitev, luknjice, sprememba barve in oblike. Prav tako so lahko občutljivi in boleči. Možno je, da so prizadeti samo nohti, vendar je to redko. Foveole (onychia punctata) so vdolbinice, ki nastanejo zaradi točkastih defektov v matriksu. Vzorci vdolbinic so raznoliki. Pri luskavici so npr. globje in enakomerno razporejene. Pri alopeciji so manjše. Pri trachyonychiji je površina nohta hrapava. Povzročajo jo različne vnetne bolezni, ki prizadenejo keratinizacijo (npr. alopecija areata, lihen planus, atopijski dermatitis). Pri kožnih obolenjih, za katera je značilno intenzivno srbenje, denimo pri atopijskem dermatitisu, pri kroničnem srbenju, limfomih, po poškodbah, neredko pa tudi pri starejših ljudeh, opažamo izrabljene, svetlikajoče se nohte.
Razpokani ali cepljeni nohti: Razpokani ali razcepljeni nohti, ki so posledica suhih in krhkih nohtov, so lahko posledica bolezni ščitnice. Razpokani nohti so pogosto posledica staranja. S staranjem so nohti tanjši in bolj nagnjeni k lomljenju. Nohti se lahko razcepijo, če veliko časa preživite v vodi in iz nje, na primer pri pomivanju posode. Poleg tega vaše telo potrebuje železo za proizvodnjo zdravih rdečih krvničk, ki prenašajo kisik v vsa tkiva. Pomanjkanje železa povzroča anemijo. Če so razpokani nohti povezani s staranjem, lahko opazite tudi luščenje in grebene. Tudi uporabljanje lakov za nohte in odstranjevalcev laka za nohte, ki vsebujejo močne kemikalije, povzročajo spremembe na nohtih. Če jih pogosto uporabljate, lahko oslabijo in izsušijo vaše nohte. Zaradi tega obstaja večja verjetnost, da bodo razpokali. Akrilni nohti lahko povzročijo tudi reakcijo zaradi lepil in barvil. Izogibajte se izdelkom za nohte, ki vsebujejo toluen in formaldehid. Nohte boste morda lahko pozdravili z biotinom, dodatkom vitamina B. Če se vaši nohti hitro zlomijo ali pa jim primanjkuje sijaja, vzrok za to najbrž tiči v neprimerni prehrani. Dietna pomanjkanja vitaminov in mineralov ne le, da preprečujejo normalen videz nohtov, povzročijo lahko tudi oslabljeno površino nohtov. Prehrana, obogatena z vitaminom B, pa bi lahko vašim nohtom povrnila čvrstost. Suhost in lomljivost nohtov je lahko povezana med drugim z izčrpanostjo in boleznimi kot so sladkorna bolezen, anemija ali bolezen ščitnice. Redno pa se pojavlja pri starejših, kot posledica staranja nohtov. Cepljenje nohtov v plasteh največkrat nastane zaradi pogostega močenja nohtov (gospodinjska opravila). Vzdolžno in prečno cepljenje nohtov je torej lahko posledica delovanja intenzivnih zunanjih dejavnikov, kot sta pogosto manikiranje in močenje nohtov (umivanje, namakanje, uporaba mil in čistila …). K temu pripomoreta tudi pogosto lakiranje in uporabljanje odstranjevalcev laka. Nekateri laki za nohte lahko okvarijo povrhnje plasti nohtov, odstranjevalci lakov pa izsušujejo zgornje plasti nohtov. Še posebno nevarno je namakanje prstov v mlačni milnici, namenjeno odstranjevanju obnohtne kožice. To proceduro običajno uporabljajo pri manikiranju. Zaradi takšnih nohtov največkrat trpijo gospodinje; najbolj izpostavljeni so prvi trije prsti dominantne roke. Pri takšnih nohtih je priporočljivo jemanje biotina, in sicer najmanj 2 do 2,5 mg na dan več mesecev; nekateri priporočajo terapijo, ki traja leto dni.
Brazde na nohtih: Kadar je prisotna ena sama brazda, je največkrat posledica poškodbe nohta. Vzdolžno potekajoče brazde so običajno trajne, najpogostejše pa so pri starejših ljudeh s stanjšanimi nohti. Brazde opažamo tudi pri poškodbah nohtnega matriksa in pri nekaterih obolenjih. Tudi nekatere rašče (bradavice, nekatere ciste in tumorji) na začetnem delu nohta imajo lahko za posledico nastanek vzdolžnih brazd. Prečno potekajoče brazde se pojavijo pri nekaterih vročinskih stanjih, izpadanju las v obliki otočkov, kroničnem dermatitisu, kroničnem vnetju obnohtja, po poškodbah, pri jemanju nekaterih sistemskih zdravil in pomanjkanju cinka. Nastanejo zato, ker noht v določenem obdobju raste počasneje. Prečne trakaste vdolbine, ki potekajo v isti višini nohta imenujemo Beaujeve brazde. Opazimo jih pri akutnih vročinskih obolenjih, jemanju citostatikov ter pomanjkanju cinka. Prizadeti noht raste počasneje. Odsekan, globok distalni del kaže na nenaden začetek bolezni. Pri kroničnih boleznih, pri katerih je izražena eritrodermija, se večkrat pojavi distrofija nohtne plošče. Rebrasti nohti: navpična rebra na nohtih niso nič posebnega. Če pa opazimo posamične vdolbinice, so te večinoma posledica daljše izpostavljenosti stresu ali dolgotrajni bolezni, saj takrat noht preneha rasti.
Odstopanje nohta od podlage (oniholiza): Odstopanje nohta od takoimenovane nohtne posteljice, se imenuje oniholiza. Povzročajo jo lahko kožne bolezni, kot je psoriaza, ki je pogosta kronična vnetna bolezen kože, ekcem ali pa glivične okužbe nohta. Del nohta, ki ga oniholiza prizadane, spremeni barvo in postane namesto naravne rožnate, belo rumene barve. Oniholizo lahko povzročijo bolezen ščitnice, določena zdravila ali slabe navade, ko sami noht poskušamo privzdigniti. Pri zdravljenju je najbolj pomembno prepoznati vzrok in ga odstraniti. Odstopanje nohta od nohtne posteljice je običajno brez bolečine, vendar je lahko noht tudi občutljiv, še posebej če pride do sekundarne okužbe ali mehanskega pritiska (npr. pri hoji). Ločeni del nohta postane belkast ali rumenkast, saj zrak nadomesti prostor med nohtom in posteljico. V tem predelu se zlahka nabirajo umazanija, bakterije ali glivice, kar lahko vodi do dodatnih zapletov, kot so vnetja ali okužbe. Eden najpogostejših vzrokov za odstopanje nohta od nohtne posteljice so glivice na nohtih, znane tudi kot onihomikoza. Okužen noht pogosto postane zadebeljen, krhek, razbarvan (rumenkast, rjav ali belkast) in sčasoma odstopi od podlage. Odstopanje nohta od nohtne posteljice se običajno začne na prostem robu nohta in napreduje proti korenu. Do okužbe z glivicami na nohtih običajno pride zaradi kombinacije dejavnikov, kot so povečana vlaga, tesna obutev, poškodbe nohta ali stik z okuženimi površinami (npr. v bazenih, garderobah ali preko orodij za pedikuro). Pomembno je, da glivic ne ignoriramo, saj se brez ukrepanja lahko razširijo tudi na druge nohte ali kožo. Mehanska poškodba je eden najpogostejših neinfekcijskih vzrokov za odstopanje nohta od nohtne posteljice. Do poškodbe lahko pride zaradi nenadnega udarca ob trd predmet, padca težjega predmeta na prst ali dolgotrajnega ponavljajočega se pritiska. V takih primerih se lahko noht delno ali popolnoma loči od podlage. Odstopanje nohta od nohtne posteljice se lahko zgodi nenadoma - na primer takoj po poškodbi - ali pa postopoma, ko mikrotravme povzročajo postopno slabitev povezave med nohtno ploščo in posteljico. Poleg bolečine in spremembe barve se lahko pojavita pritisk ali utripajoča bolečina, zlasti če se kri nabira pod nohtom. V hujših primerih lahko noht odpade sam ali ga je treba kirurško odstraniti. Pomembno je, da poškodovan noht redno spremljamo, da ne pride do sekundarne okužbe (npr. z bakterijami ali glivicami), saj je odprt prostor med nohtom in posteljico idealno gojišče za mikroorganizme. Priporočljivo je, da poškodovan noht nežno očistimo, zaščitimo in po potrebi razkužimo. Stalen stik z vodo, čistilnimi sredstvi, razkužili, topili ali drugimi agresivnimi kemikalijami lahko močno oslabi strukturo nohta in povzroči njegovo ločevanje od nohtne posteljice. Vlaga zmehča nohtno ploščo in spremeni njeno elastičnost, obenem pa omogoča lažji prodor mikroorganizmov pod noht. Kemikalije pa lahko neposredno poškodujejo keratinsko strukturo nohta in povzročijo draženje ter vnetje kože pod nohtom. Tipični znaki so belkasti ali rumenkasti robovi, ki se širijo od konice nohta proti korenu, krhkost, luščenje in občutek neprijetnega vlečenja ali občutljivosti. Za preprečevanje je ključnega pomena uporaba zaščitnih rokavic, kadar koli smo v stiku z vlago ali čistili. Rokavice naj bodo zračne in se ne smejo nositi predolgo brez menjave, saj lahko ravno pretirana vlaga v njih povzroči enak učinek. Psoriaza je kronična avtoimuna bolezen, ki se najpogosteje kaže kot luščenje in vnetje kože, vendar lahko prizadene tudi nohte - to stanje imenujemo psoriaza nohtov. Jamice ali drobne vdolbinice v površini nohta (t. i. Nohtna psoriaza pogosto otežuje diagnozo, saj so spremembe lahko podobne tistim pri glivičnih okužbah. Zdravljenje nohtne psoriaze je zahtevno in pogosto dolgotrajno. Uporabljajo se lokalni kortikosteroidi, antipsoriatične učinkovine, v težjih primerih pa tudi sistemska terapija. Poleg najpogostejših vzrokov, kot so glivice, poškodbe, vlaga in psoriaza, obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lahko povzročijo oniholizo. Nekateri laki za nohte, odstranjevalci (npr. z acetonom), lepila za umetne nohte in materiali za gel ali akrilno modeliranje lahko povzročijo alergijsko reakcijo ali mehansko poškodbo nohtne plošče. Bakterija Pseudomonas aeruginosa se pogosto pojavi v vlažnih okoljih in lahko okuži prostor med ločenim nohtom in posteljico. Značilen znak je zelenkast odtenek pod nohtom, poleg tega pa se pogosto pojavi tudi delno odstopanje nohta od nohtne posteljice in neprijeten vonj. Motnje v delovanju ščitnice, predvsem hipertiroidizem, vplivajo na številne telesne procese, vključno z rastjo in čvrstostjo nohtov. Pomanjkanje železa, cinka, biotina in drugih ključnih mikrohranil vodi v oslabitev nohtne strukture. Nohti postanejo krhki, lomljivi, in se lahko začnejo ločevati od podlage. Določena zdravila, kot so kemoterapevtiki, sistemski retinoidi (npr. izotretinoin), antibiotiki in nekateri antiepileptiki, lahko kot stranski učinek povzročijo odstop nohta. Najprej je pomembno ugotoviti vzrok. V primeru poškodbe noht praviloma zraste nazaj v nekaj mesecih. Kadar je vzrok kronična bolezen (npr. psoriaza ali motnja ščitnice), je nujno obravnavati osnovno stanje. Odstopanje nohta od nohtne posteljice je lahko posledica številnih dejavnikov, od povsem neškodljivih do resnih zdravstvenih stanj. Oniholiza je stanje, za katero je značilno ločevanje nohta od nohtne posteljice. Čeprav se morda zdi kot kozmetična težava, lahko oniholiza kaže na osnovne zdravstvene težave in lahko, če se ne zdravi, povzroči zaplete. Oniholiza je opredeljena kot odstop nohtne plošče od nohtnega ležišča, ki se lahko pojavi na enem ali več nohtih. To stanje lahko prizadene nohte na rokah in nogah ter je lahko povezano z različnimi osnovnimi zdravstvenimi težavami, okužbami ali okoljskimi dejavniki. Nekateri posamezniki imajo lahko genetsko nagnjenost k oniholizi. Avtoimunske bolezni, kot sta luskavica ali lupus, lahko prav tako povzročijo spremembe nohtov, vključno z oniholizo. Izbira življenjskega sloga in prehranjevalne navade lahko prispevajo k razvoju oniholize. Primarni simptom oniholize je vidno ločevanje nohta od nohtne posteljice. Diagnosticiranje oniholize se običajno začne s temeljito klinično oceno. Prognoza oniholize je v veliki meri odvisna od osnovnega vzroka in pravočasnosti zdravljenja. Oniholizo lahko povzročijo različni dejavniki, vključno z glivičnimi okužbami, travmami, avtoimunskimi boleznimi in izpostavljenostjo okolju. Domače zdravljenje vključuje vzdrževanje dobre higiene nohtov, izogibanje poškodbam in uporabo protiglivičnih krem, če obstaja sum na glivično okužbo. Prizadete nohte ohranjajte čiste in suhe, izogibajte se nadaljnjim poškodbam in po potrebi uporabite zaščitne prevleke. Čas celjenja oniholize se razlikuje glede na osnovni vzrok in zdravljenje. Oniholiza je stanje, ki ima lahko pomembne posledice tako za zdravje nohtov kot za splošno počutje. Razumevanje njenih vzrokov, simptomov in možnosti zdravljenja je bistvenega pomena za učinkovito zdravljenje.
Mehki nohti, ki se luščijo: Mehki nohti, ki se po površini luščijo, so lahko posledica prepogostega umivanja rok, povečanega stika s kemikalijami ali rezultat slabih prehranskih navad. Da bi preprečili mehkobo nohtov, pa se izogibajte konstantnemu stiku rok z vodo oz. si jih ne umivajte prepogosto, pri stiku s kemikalijami se zaščitite z rokavicami, hrano pa obogatite s silicijem, proteini in kalcijem.
Vnetje in okužbe v okolici nohtov
Vnetje, rdečica, občutljivost in oteklina kožnih gub in tkiv okoli nohtov so simptomi kronične paronihije. Običajno jo povzročajo dražljaji ali alergeni, lahko pa tudi gliva Candida albicans, druge okužbe ali luskavica. Paronihija se lahko razvija počasi več tednov, lahko pa se pojavi nenadoma v enem ali dveh dneh, odvisno od vzroka. Simptome paronihije zlahka opazimo, zdravljenje pa je običajno enostavno in uspešno, pri čemer koža ali nohti niso poškodovani ali so poškodovani le malo. Če okužbe ne zdravite, lahko noht delno ali v celoti izgubite. Paronihija je pogosta bolezen. Nastane lahko zaradi poškodb, kot so grizenje ali puljenje nohta, obrezovanje ali potiskanje obnohtne kožice. Akutne okužbe se običajno pojavijo okoli nohtov in se hitro širijo. Grizenje, ščipanje, viseči nohti, manikura ali druge fizične poškodbe lahko poškodujejo kožo okoli nohtov. Kronična paronihija se počasi pojavlja na prstih rok in nog. Običajno traja nekaj tednov in se pogosto ponavlja. Običajno jo povzroča več povzročiteljev okužb, običajno kvasovke Candida in bakterije. Pri tistih, ki stalno delajo v vodi, je večja verjetnost, da se to stanje razvije. Mokra koža povzroči, da je naravna kožna pregrada za daljše časovno obdobje motena. Zaradi tega se lahko kvasovke in bakterije razmnožijo in okužijo kožo. Povzročitelji gnojenja so lahko različni (poškodbe, pretesni čevlji, virusne in glivične infekcije), izzovejo infekcijo nohtov. Rdečina, otekanje in bolečina kožne gube okoli nohtov običajno kažejo na bakterijsko okužbo.
Glivične okužbe nohtov (onihomikoza): Približno polovico vseh obolenj nohtov predstavljajo glivične okužbe. Pogosteje jih opažamo na nohtih palcev, običajno na nogah. Najprej opazimo, da se končni del nohtne plošče loči od posteljice, pozneje postane noht zadebeljen, rumenkasto (belo, zeleno ali črno) obarvan in krhek. Čeprav so glivične okužbe pogoste, jih je težko zdraviti. Preden se odločimo za zdravljenje morebitne okužbe nohtov je treba opraviti mikološki pregled in zanesljivo določiti povzročitelja. Torej če je okužba, jo zdravimo z oralnimi zdravili, predvsem z itrakonazolom. Vsekakor je treba izključiti druge vzroke kot je recimo psoriaza nohtov.
Glivična okužba nohtov, vzroki, znaki in simptomi, diagnoza in zdravljenje.
Druge spremembe na nohtih in možne povezave z zdravjem
Poleg omenjenih sprememb lahko tudi druge nepravilnosti na nohtih nakazujejo na različna zdravstvena stanja.
Tumorji in virusne bradavice: Pojavijo se lahko kjerkoli okoli nohta ali pod nohtno ploščo. Nohtna plošča pri tem spremeni obliko; zaradi rasti tumorja ali virusnih bradavic je lahko celo uničena. Tumorji so bodisi nenevarni (benigni) bodisi nevarni (maligni). Najpogostejši nenevarni tumorji so običajne virusne bradavice, ki se razraščajo v okolici nohtov ali pod nohtno ploščo. Pogosto povzročajo bolečine ali celo omejijo gibanje prstov. Obnohtne bradavice zdravimo z lokalnimi obliži s salicilno kislino, zamrznitvami s tekočim dušikom, bleomicinom ter s sistemskim zdravljenjem s cimetidinom.
Vraščen noht (unguis incarnatus): Je pogosta nevšečnost. Zlasti ranljivi so nohti palcev na nogah. Vraščene nohte povzročajo nepravilno striženje nohtov, pretesna obuvala in uživanje nekaterih zdravil (retinoidov). Stranski del nohta se zaviha navzdol, v stransko kožno gubo. Pri tem povzroča bolečino, pogosto pride do okužbe z mikroorganizmi, temu pa sledita vnetje in otekanje. Takšno stanje običajno zdravimo kirurško.
Grizenje nohtov (onikofagija): Občasno grizenje nohtov je lahko le stara navada, lahko pa kaže na tesnobo, ki jo je treba zdraviti. Navada grizenja ali trganja nohtov je povezana tudi z obsesivno-kompulzivno motnjo. Pogosto se zgodi, da si ljudje v določenem obdobju življenja grizejo nohte, zlasti v otroštvu. Grizenje nohtov se običajno začne v otroštvu in se poveča v mladostništvu. Pri grizenju nohtov lahko ugriznete noht, obnohtno kožico in tkivo okoli nohta. V večini primerov pri grizenju nohtov ne pride do dolgotrajnih poškodb, vendar se tudi to lahko zgodi. Na splošno je grizenje nohtov kozmetična težava, ki ne zahteva zdravniške pomoči. Vendar lahko močno grizenje nohtov privede do okužb, težav z zobmi in drugih težav. Grizenje ne prizadene samo videza nohta, ampak je tudi lahek način prenosa mikroorganizmov z nohtov v usta in v nasprotno smer. Pogosto vodi do poškodbe obnohtne kožice, okužbe in vnetja obnohtja.
Povezava med nohti in splošnim zdravjem: Nohti lahko razkrivajo težave z jetri, pljuči in srcem. Sprevmembe na nohtih ne ignorirajte, vendar tudi ne delajte prehitrih zaključkov. Noht, ki ni gladek ali je drugačne barve, lahko kaže na različne bolezni - ali pa tudi na nobeno. Preden domnevate, da gre za resno težavo, upoštevajte običajne osumljence. Spremembe na nohtih so redko prvi znak bolezni. Običajno so pred tem prisotni še drugi simptomi. Zaradi povezave med spremembami nohtov in sistemskimi boleznimi je pomemben temeljit pregled nohtov ob vsakem telesnem pregledu. "Spremembe na nohtih so lahko opozorilni alarm, da se z našim telesom nekaj dogaja, zato je pomembno, da na nohtih prepoznate in opazite razlike, kot so zadebelitev nohta, bele lise ali odstopanje nohta," je pojasnila dr. Ivana Manola, dermatologinja.
Nega in zdravljenje sprememb na nohtih
Nega nohtov igra ključno vlogo pri ohranjanju njihovega zdravja in preprečevanju nepravilnosti.
Pravilna nega nohtov: Če je noht na palcu kompakten in ga je težko striči, ga je treba za pet do deset minut namočiti v mlačno, nekoliko slano vodo (žlička soli na liter vode). Nohte je treba rezati naravnost, lok ob straneh pa samo blago ukriviti. Svetujemo občasne oljne kopeli (nohte približno 30 minut namakamo v olivnem olju) in redno negovanje z negovalnimi kremami oziroma mazili. Da bi preprečili mehkobo nohtov, pa se izogibajte konstantnemu stiku rok z vodo oz. si jih ne umivajte prepogosto, pri stiku s kemikalijami se zaščitite z rokavicami, hrano pa obogatite s silicijem, proteini in kalcijem. Izogibajte se izdelkom za nohte, ki vsebujejo toluen in formaldehid.
Prehrana za zdrave nohte: S primerno prehrano, ki vsebuje dovolj vitaminov, mineralov in beljakovin, nohtom omogočite optimalne razmere za rast in razvoj. Raznolika prehrana, obogatena z vitamini (A, B, C in D) in minerali (kalcij, magnezij, železo), je osnova za zdrav videz vaših nohtov. "Za izgradnjo nohtov so pomembni številni minerali kot so: železo, cink, baker … Pri mlajših dekletih pride pogosto do pomanjkanja železa in s tem povezano slabokrvnostjo. Železa je največ v mesu in ker je vedno več deklet vegetarijank, ga s hrano premalo dobijo," pojasnjuje dr. Jadranka Korsika Mrak. Osnovna sestavina nohtov so proteini, zato se prehranske diete brez beljakovin odsvetujejo in niso zaželene (vegani, vegetarijanci!). Nohti potrebujejo predvsem tiste beljakovine, ki vsebujejo aminokisline z vgrajenim žveplom. To sta esencialna aminokilsino metionin in neesencialna cistein. Dober vir metionina so ribe, meso, beljaki, semenke sezama, brazilski orehi, špinača, krompir. Žveplo je pomembna sestavina las, kože in nohtov. Z uživanjem organskega žvepla (MSM ali aminokisline, ki vsebujejo žveplo) lahko podpremo tako kakovost kože in podkožja, kakor tudi rast las in nohtov. Vse beljakovine potrebujejo v telesu tudi partnerje in med najpomembnejšimi so vitamini skupine B. Zlasti biotin naredi močne nohte; cink (iz stročnic, žitaric in mesa) pa je pomemben za razvoj tkiva. Omega-3 maščobne kisline (losos, tuna), skrbijo za prekrvitev, ki pripomore, da vsa hranila pridejo do nohtov. Vitamin A stimulira rast nohtov, koristi suhim in lomljivim nohtom. Vitamin B12 na njegovo pomanjkanje kažejo rumenkasti nohti. Pomaga pri absorbciji vitaminov. Biotin skrbi za gradnjo in utrjevanje nohtov. Folna kislina na pomanjkanje opozarjajo navzdol rastoči nohti. Vitamin C preprečuje odstopanje nohtov iz nohtne plošče. Železo se praviloma priporoča uživati skupaj z vitaminom C, ki omogoči, da se železo lahko absorbira. Železo pomaga spodbujati rast in obnovo celic. Vitamin D preprečuje plastenje in pokanje nohtov. Vitamin E odpravlja porumenelost nohtov. Kalcij skrbi za izgradnjo in trdost nohtov, kosti in zob. Cink pospešuje rast celic. Ob primerni hrani je nujno poskrbeti, da pijemo dovolj vode, uživamo sadne in zelenjavne sokove. Nekatere spremembe na nohtih bodo izginile že, če se boste začeli pravilno prehranjevati in spreminjati nekatere navade.
Zdravljenje specifičnih stanj: Če je noht na palcu kompakten in ga je težko striči, ga je treba za pet do deset minut namočiti v mlačno, nekoliko slano vodo (žlička soli na liter vode). Pri takšnih nohtih je priporočljivo jemanje biotina, in sicer najmanj 2 do 2,5 mg na dan več mesecev; nekateri priporočajo terapijo, ki traja leto dni. Zdravljenje glivičnih obolenj in nekaterih drugih bolezni nohtov spada v ambulante dermatologov. V nekaterih redkih primerih ni druge možnosti kot kozmetično prekrivanje nepravilnosti. Zadebeljene nohte pri nekaterih obolenjih, denimo pri luskavici in glivičnih boleznih, lahko obrusimo. S tem postopkom stanjšamo zadebeljeno nohtno ploščo in omogočimo, da lokalna sredstva, denimo zdravila proti glivicam, boljše učinkujejo.
Spremembe na nohtih je potrebno čimprej odpraviti. Če so spremembe na nohtih povezane z osnovno zdravstveno težavo, je ključno zdraviti to osnovno stanje. V primeru poškodbe noht praviloma zraste nazaj v nekaj mesecih. Kadar je vzrok kronična bolezen (npr. psoriaza ali motnja ščitnice), je nujno obravnavati osnovno stanje.
Kdaj obiskati zdravnika: Če opazite katerega od naslednjih znakov, je priporočljivo obiskati zdravnika: spremembe barve, oblike ali teksture nohtov, ki vztrajajo dlje časa; bolečina, otekanje ali rdečina okoli nohtov; sum na glivično ali bakterijsko okužbo; ali če spremembe na nohtih vplivajo na vašo hojo ali vsakodnevne dejavnosti.