Vprašanja glede pravice do regresa za letni dopust in samega letnega dopusta med koristjo pravic iz naslova starševskega varstva so pogosta in pogosto povzročajo dvome. Zlasti mlade mamice, ki so na porodniškem dopustu ali med nego in varstvom otroka, se sprašujejo, kakšne so njihove pravice v zvezi z letnim dopustom in regresom. Ta članek pojasnjuje ključne vidike teh pravic, ki temeljijo na slovenski zakonodaji in praksi.
Pravica do letnega dopusta med starševskim varstvom
Zaposlena oseba, ki je na bolniški ali porodniški, ne izgubi pravice do letnega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) določata, da delavec med upravičenimi odsotnostmi, ki vključujejo tudi bolniški in porodniški dopust, ohrani pravico do letnega dopusta. V primeru, ko zaposlena oseba koristi pravice iz naslova starševskega varstva, ji v koledarskem letu pripada celoten letni dopust, ne glede na to, ali je celotno leto odsotna z dela.
Pomembno je razumeti, da je regres vezan na pravico do letnega dopusta, ne pa na njegovo dejansko izrabo. To pomeni, da vam pripada regres, tudi če iz kakršnega koli razloga ne uspete izkoristiti celotnega letnega dopusta v koledarskem letu. Zakon določa, da mora biti vsaj 10 dni letnega dopusta izkoriščenih v koledarskem letu, v katerem je bil odmerjen. V kolikor tega ne uspete storiti, se neizkoriščeni dnevi (razen omenjenih 10 dni) prenesejo v naslednje koledarsko leto, vendar najkasneje do konca junija naslednjega leta. V primeru, ko je oseba na porodniškem dopustu celotno koledarsko leto, se ji preostanek dopusta, ki ga ni mogla izkoristiti, prenese v naslednje leto.
Izplačilo regresa za letni dopust
Regres za letni dopust je pravica vsakega zaposlenega in je tesno povezan s pravico do letnega dopusta. V primeru, ko je oseba na porodniškem dopustu, ji pripada celoten regres, ne glede na to, ali je celo leto ali velik del leta na porodniškem dopustu. Pogoj za izplačilo regresa je sklenjeno delovno razmerje, kar velja tudi med porodniškim dopustom.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti regres za letni dopust izplačan najkasneje do 1. julija tekočega leta. Vendar pa zakon dopušča izjeme. V primeru likvidnostnih težav delodajalca in če to omogoča kolektivna pogodba, se lahko rok za izplačilo regresa prestavi, vendar najkasneje do 1. novembra. Vendar pa je treba poudariti, da se delodajalci v praksi pogosto dogovorijo za izplačilo regresa v kasnejših terminih, še posebej v primeru, ko zaposleni ne izkoristi dopusta v celoti pred 1. julijem.
Višina regresa je zakonsko določena kot minimalna plača, vendar pa posamezne kolektivne pogodbe lahko določajo tudi drugačne, ugodnejše zneske. Od leta 2019 dalje je regres do višine povprečne plače v Republiki Sloveniji neobdavčen, kar pomeni, da se od njega ne obračunavajo prispevki in akontacija dohodnine, prav tako se ne všteva v dohodninsko osnovo. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 131. členu določa, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa kot 1. julij, vendar najkasneje do 1. novembra.
Posebnosti pri krajšem delovnem času in zaposlitvi za določen čas
V primeru, ko je oseba zaposlena za krajši delovni čas, ji pripada sorazmerni del regresa, razen če je zaposlena na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o starševskem dopustu ali predpisov o zdravstvenem zavarovanju. V teh specifičnih primerih je delavec upravičen do izplačila polnega regresa, ne glede na krajši delovni čas. To pomeni, da če delavec dela krajši delovni čas zaradi varstva otroka mlajšega od treh let, mu pripada celoten regres.
Če je delovno razmerje sklenjeno za določen čas, je delavec upravičen do regresa za vsak polni mesec zaposlitve v koledarskem letu. V primeru, da se pogodba o zaposlitvi izteče pred 1. julijem, delodajalec izplača le sorazmerni del regresa. Če pa se pogodba podaljša ali sklene za nedoločen čas, delodajalec izplača celoten regres, če je izpolnjen pogoj šestih mesecev nepretrgane zaposlitve. V primeru, ko delavec zapusti podjetje pred 1. julijem, mu je delodajalec dolžan izplačati le sorazmerni del regresa. Če pa delavec odide po 1. juliju, mu pripada celoten regres.
Kaj storiti v primeru neizplačila regresa
Če delodajalec ne želi izplačati regresa za letni dopust, se je priporočljivo obrniti na inšpektorat za delo. Inšpektorat bo preveril korektnost delovanja pravnih oseb in v primeru kršitev izrekel globe. Delavec je od pripadajočih zneskov neizplačane plače in regresa za letni dopust upravičen tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti dalje. V kolikor delavec prejme plačilno listo, na kateri je prikazan in obračunan regres, ki ni bil izplačan, lahko vloži neposredno izvršbo na podlagi verodostojne listine, brez tožbe na delovnem sodišču. V primeru, da delavec nima plačilne liste, lahko delodajalca pisno pozove na izdajo plačilne liste in ga opozori na morebitne posledice.
Zgodovinski pregled in mednarodne primerjave starševskega varstva
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih predstavlja temelj za usklajevanje starševskih in delovnih obveznosti ter spodbuja enakopravnejšo delitev starševskih pravic in obveznosti med spoloma. V Sloveniji pravica do porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka traja 365 dni oziroma eno leto. Materinski dopust traja 105 dni, očetovski dopust pa je namenjen izključno očetom.
Zgodovina porodniškega dopusta v Sloveniji sega v sredino 20. stoletja, ko je trajal 84 dni, v naslednjih desetletjih pa se je postopoma podaljševal. Leta 1986 je bil porodniški dopust podaljšan na eno leto s 100-odstotnim nadomestilom plače. V zadnjih letih so bile izvedene spremembe, ki spodbujajo enakopravnejše sodelovanje obeh staršev pri skrbi za otroke.
Mednarodne primerjave kažejo, da se dolžina in obseg starševskih dopustov po svetu razlikujejo. Mednarodna organizacija dela (ILO) je že leta 1952 s konvencijo o zaščiti mater postavila temelje za zagotavljanje porodniškega dopusta. V letu 2010 je 51 % držav po svetu zagotavljalo porodniški dopust v dolžini najmanj 14 tednov.
Vpliv starševskega dopusta na kariero in delovno okolje
Raziskave kažejo, da lahko prekinitve dela zaradi starševske vloge vplivajo na kariero in plače zaposlenih, kar se imenuje "wage penalty" ali znižanje plač. Ženske se po vrnitvi na delovno mesto pogosto soočajo s težavami pri iskanju službe, onemogočenim napredovanjem in poslabšanjem odnosov z nadrejenimi. Razlogi za to so lahko različne percepcije moških in žensk na delovnem mestu, pri čemer so matere v očeh delodajalcev včasih videne kot manj kompetentne ali manj predane.
Težave s sklenitvijo delovnega razmerja, dodatne obremenitve in razlike v višinah plač so lahko posledica stereotipov in predsodkov na delovnem mestu. Nekatere matere ob vrnitvi na delo doživljajo separacijsko anksioznost, ki je povezana z občutkom krivde, žalosti ali skrbi ob ločitvi od otroka.
Novosti v zakonodaji, kot je uvedba neprenosljivega očetovskega dopusta, si prizadevajo za bolj enakopravno delitev starševskih obveznosti in olajšanje vrnitve žensk na trg dela. Nedavne spremembe v zakonodaji so razširile tudi obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka do osmega leta starosti otroka ter omogočile koriščenje krajšega delovnega časa s strani obeh staršev hkrati. Prav tako se je dvignil znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek (DPID) za starše otrok s posebnimi potrebami.
Te spremembe odražajo prizadevanja za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter za večjo enakost spolov na delovnem mestu in v družini.
tags: #cel #regres #porodniska