Odločitev o cepljenju otroka predstavlja eno najpomembnejših zdravstvenih odločitev, s katero se soočajo starši. V zadnjih letih se je o cepljenju veliko govorilo, kar je povzročilo dvome in strahove pri nekaterih starših, ki se soočajo s pomanjkanjem informacij ali pa so pod vplivom napačnih ali nepreverjenih podatkov. Nova shema cepljenja, ki se je začela uvajati januarja 2020, je še dodatno spodbudila razprave. Ta članek si prizadeva zagotoviti celovit pregled informacij o cepljenju, ki temeljijo na strokovnih smernicah in znanstvenih dokazih, da bi staršem pomagali sprejeti informirano odločitev.
Kaj je cepljenje in kako deluje?
Cepljenje je varen, enostaven in učinkovit ukrep za zaščito pred pogostimi nalezljivimi boleznimi. Te bolezni lahko povzročijo zelo hude in trajne zdravstvene posledice ali celo smrt, za katere ne obstaja vzročno zdravilo. Cepiva vsebujejo oslabljene ali uničene bakterije, viruse ali njihove sestavine, ki ne morejo povzročiti bolezni. Namesto tega spodbudijo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni. Če pride cepljen otrok v stik s povzročiteljem te bolezni, ga protitelesa prepoznajo in otroka zaščitijo, podobno kot da bi bolezen že prebolel. Pomembno je razumeti, da zaščita s cepljenjem ni stoodstotna; če pa otrok kljub cepljenju zboli, bolezen običajno preboli v blažji obliki.
Kolektivna imunost: Ključ do zaščite vseh
Cilj cepljenja ni le zaščititi posameznega otroka, temveč tudi doseči visoko precepljenost prebivalstva, ki presega 95 %. To omogoča kolektivno zaščito, ki varuje tudi tiste posameznike, ki zaradi osnovne bolezni ali drugih razlogov ne smejo biti cepljeni ali pa po cepljenju niso razvili zaščitnih protiteles. V primeru, da število necepljenih oseb začne naraščati, se pojavi veliko tveganje za ponovni pojav in širjenje bolezni ter izbruh epidemij. Z vsemi ukrepi in visoko precepljenostjo smo uspeli odpraviti le virus črnih koz. Vse ostale bolezni so namreč še vedno prisotne nekje po svetu, kar pomeni, da je cepljenje v današnjem času velikih migracij prebivalstva in potovanj po celem svetu nujno potrebno.
Varnost in nadzor nad cepivi
Vsa cepiva, ki jih uporabljamo v Sloveniji, so podvržena najstrožjim metodam nadzora proizvodnje in kakovosti. Razvita tehnologija omogoča vedno večjo varnost cepiv. Nacionalni inštitut za varovanje zdravja ter Ministrstvo za zdravje določata, katera cepiva bomo uporabljali, in po celotni Sloveniji se uporabljajo enotna cepiva. Med vsemi zdravili so cepiva najbolj varna. Neželeni učinki so redki, večinoma blagi in prehodni. Resni neželeni učinki so izjemno redki, prav tako redke so alergijske reakcije, kot so urtikarija, Quinckejev edem ali anafilaksija.
Najpogosteje se po cepljenju pojavijo slabo počutje in razdražljivost ter lokalne reakcije na mestu vboda, kot so oteklina, rdečina in bolečina. Te reakcije se blažijo s hladnimi obkladki vode ali fiziološke raztopine; alkohola ali ledu ne uporabljamo, ker lahko lokalno reakcijo še poslabšajo. Nekateri otroci lahko reagirajo s povišano telesno temperaturo, ki traja le nekaj dni po cepljenju in se znižuje z antipiretiki.
Razbijanje mitov: Kakšna je resnica o stranskih učinkih?
Kljub znanstvenim dokazom še vedno srečujemo informacije, ki trdijo, da cepljenje povzroča avtizem, nevrološke bolezni ali zaostanek v razvoju. Te trditve so bile s številnimi raziskavami ovržene. Dokazano je, da se te bolezni pojavljajo v enakem odstotku pri cepljenih in necepljenih otrocih. Prav tako je popolnoma neresnična in že zdavnaj ovržena informacija, da cepljenje proti humanim papilomavirusom (HPV) povzroča neplodnost.
Kombinirana cepiva: Poenostavitev in učinkovitost
Nekaj časa se že uporabljajo kombinirana cepiva, ki v eni brizgalki združujejo več cepiv. Na ta način otroku prihranimo dodatne vbode in zmanjšamo število obiskov pri zdravniku. Trenutno je v uporabi 5-valentno cepivo (proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam z Haemophilus influenzae tip B in otroški paralizi), ki bo od januarja 2020 nadomeščeno s 6-valentnim cepivom (proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam z Haemophilus influenzae tip B, otroški paralizi in hepatitisu B).
Kdaj in kako poteka cepljenje?
Cepivo se, odvisno od vrste, vbrizga pod kožo ali v mišico, nekatera pa se nakapajo v usta. Otroke mlajše od dveh let cepimo v mišico na sprednji strani stegna, starejše od dveh let pa v mišico zgornjega dela nadlahti. Priporočila glede časa cepljenja in uporabljenih cepiv so določena na podlagi številnih strokovnih raziskav. V primeru bolezni ali drugih upravičenih razlogov se lahko razmik med odmerki podaljša, cepljenje pa se nadaljuje po običajni shemi, brez potrebe po ponovnem začetku ali dodajanju dodatnih odmerkov. Prilagoditev cepljenja ni potrebna niti pri prezgodaj rojenih otrocih ali pri otrocih z alergijami za hrano, senenim nahodom in astmo, s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, ledvičnimi ali jetrnimi boleznimi ter stabilnimi nevrološkimi stanji.
Kdaj cepljenje ni priporočljivo?
Edini otroci, ki ne smejo biti cepljeni, so tisti, pri katerih je potrjena resna alergična reakcija na sestavine cepiva (anafilaksija, ki se pojavi enkrat na milijon cepljenj), ki so imeli resen neželen učinek pri predhodnem cepljenju, ali pri katerih obstajajo bolezni, ki so nezdružljive s cepljenjem (nekatere nevrološke bolezni). Pri imunosupresivnem zdravljenju se cepimo le z mrtvimi cepivi. V teh primerih osebni pediater pošlje vlogo za trajno opustitev cepljenja na Komisijo za cepljenje na Pediatrični kliniki v Ljubljani ali na Ministrstvo za zdravje.
Koledar cepljenja: Ključni trenutki za zaščito
Nalezljive bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, še posebej ogrožajo dojenčke in majhne otroke. Zato s cepljenjem začnemo že v starosti treh mesecev.
- Pri 3 mesecih: Ob sistematskem pregledu, po natančnem pregledu in potrditvi, da je otrok zdrav, prejme prvi odmerek kombiniranega 5-valentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam s Haemophilus influenzae tip B ter otroški paralizi. Starši se lahko istočasno odločijo tudi za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam.
- Do 6. meseca starosti: Za zaščito pred omenjenimi boleznimi so potrebni trije odmerki kombiniranega 5-valentnega cepiva.
- Eno leto po tretjem odmerku: Potreben je četrti odmerek za okrepitev in podaljšanje imunosti.
- Za otroke, rojene od 1. oktobra 2019 dalje: Shema se nekoliko prilagodi z uvedbo 6-valentnega cepiva. Prvi odmerek 6-valentnega cepiva prejmejo pri 3 mesecih starosti, drugi pri 5 mesecih, tretji pa med 11. in 18. mesecem starosti. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je priporočljivo, a brezplačno, in sicer trije odmerki do dopolnjenega 11. meseca starosti.
- Pri 12. mesecu starosti: Otroci prejmejo prvi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR). Za popolno zaščito sta potrebna dva odmerka.
- Pri 15. mesecu starosti: Drugi odmerek cepiva proti pnevmokoknim okužbam.
- Med 11. in 18. mesecem starosti: Drugi odmerek cepiva MMR.
- Pri 15. mesecu starosti: Tretji odmerek cepiva proti pnevmokoknim okužbam.
- Pri 3 letih: Pri sistematskem pregledu se starši lahko odločijo za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Trije odmerki so plačani iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ostali pa so samoplačniški.
- V 1. razredu osnovne šole: Prejmejo poživitveni odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
- V 6. razredu osnovne šole: Deklice imajo možnost cepljenja proti humanim papilomavirusom (HPV). V zadnjem času si prizadevamo, da bi s cepljenjem začeli tudi pri fantih.
- V 3. razredu osnovne šole: Prejmejo poživitveni odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
- Proti rotavirusnim okužbam: Cepljenje se opravi s dvema ali tremi odmerki, odvisno od cepiva. Začne se lahko od 6. tedna starosti, zaključeno pa mora biti najkasneje do 24. oziroma 32. tedna starosti.
- Proti gripi: Cepljenje se priporoča vsako leto, zlasti v zimskih in spomladanskih mesecih. Otroci, mlajši od 9 let, ki so prvič cepljeni, prejmejo dva odmerka v razmiku enega meseca. Starejši otroci ali tisti, ki so bili že cepljeni, prejmejo en odmerek.
- Proti klopnemu meningoencefalitisu (KME): Priporočljivo je cepljenje, ki se za otroke, rojene po letu 2020, s prvim odmerkom izvede ob dopolnjenem prvem letu starosti.
- Proti hepatitisu B: V okviru 6-valentnega cepiva je vključeno cepljenje proti hepatitisu B. Novorojenčke mater, ki so nosilke virusa hepatitisa B, cepimo takoj po porodu.
Opis posameznih bolezni, proti katerim cepimo:
- Davica: Bolezen dihalnih poti, ki povzroča membranske obloge v žrelu, grlu in sapniku, kar vodi do bolečin v žrelu in težav pri dihanju. Lahko poškoduje srce in povzroči odpoved srca.
- Tetanus: Bolezen, ki prizadene živčni sistem in povzroča hude mišične krče, vključno s krči žvekalnih mišic in generaliziranimi krči po telesu. Lahko prizadene centre za dihanje in srčne mišice ter je lahko smrtna.
- Oslovski kašelj: Zelo nalezljiva bolezen, ki povzroča hude napade kašlja, ki trajajo več tednov. Zaradi napadov kašlja imajo otroci težave z jedjo, pitjem in dihanjem, pogosto bruhajo. Lahko se razvije pljučnica, vročinski krči, možganske krvavitve in v najhujših primerih lahko privede do smrti. Najbolj nevaren je za otroke, mlajše od enega leta. Zato je priporočljivo cepljenje nosečnic po dopolnjenem 24. tednu nosečnosti.
- Otroška paraliza: Virusna bolezen, ki napade živčni sistem in lahko povzroči trajno ohromelost mišic. Začne se kot gripi podobno stanje, s hudimi bolečinami v mišicah in nezmožnostjo premikanja okončin. Če prizadene mišice prsnega koša ali možgane, je lahko smrtna.
- Haemophilus influenzae tip B (Hib): Bakterija, ki najpogosteje povzroča pljučnico ali vnetje možganskih ovojnic (meningitis). Ob okužbi se lahko razvijejo resni zapleti, kot so cerebralna paraliza, gluhost, delna slepota, epilepsija ali duševna zaostalost.
- Pnevmokokne okužbe: Povzroča jih bakterija Streptococcus pneumoniae. Prenaša se s kužnimi kapljicami. Pri otrocih najpogosteje povzroči vnetje srednjega ušesa, redkeje pljučnico, včasih pa tudi invazivne okužbe, kot so meningitis, sepsa in invazivna pljučnica, ki so lahko smrtne. Najpogosteje zbolijo otroci, stari manj kot dve leti, še posebej, če so v jaslih in vrtcih.
- Ošpice: Zelo nalezljiva bolezen, ki se prenaša s kašljanjem ali kihanjem. Znaki vključujejo povišano telesno temperaturo, izpuščaje in slabo počutje. Bolezen traja pet do deset dni. Možni zapleti so pljučnica, vročinski krči in encefalitis (vnetje možganov).
- Rdečke: Povzroča jih virus rdečk. Znaki vključujejo kratkotrajen izpuščaj, otekle bezgavke in boleče žrelo. Okužba nosečnice z rdečkami v prvih treh mesecih nosečnosti ima lahko hude posledice za nerojenega otroka.
- Mumps: Povzroča ga virus mumpsa. Znaki vključujejo povišano telesno temperaturo, glavobol ter otečene obušesne in ostale žleze slinavke. Bolezen traja sedem do deset dni. Lahko povzroči trajno izgubo sluha, meningitis in encefalitis.
- Klopni meningoencefalitis (KME): Virusna bolezen, ki povzroča vnetje možganskih ovojnic in centralnega živčnega sistema. Na človeka se prenese z vbodom okuženega klopa.
- Hepatitis B: Virusno obolenje jeter, ki se prenaša z okuženo krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, s spolnimi stiki ter z okužene matere na otroka med nosečnostjo ali porodom. Pri okuženih novorojenčkih pogosto postane kronična in poveča verjetnost za razvoj raka ali odpovedi jeter.
- Humani papilomavirusi (HPV): Virusi, ki lahko povzročijo različne vrste raka, vključno z rakom materničnega vratu, anusa, penisa in žrela. Cepljenje je priporočljivo za deklice in fante.
- Rotavirusne okužbe: Povzročajo jih rotavirusi, ki so najpogostejši povzročitelji hude driske pri dojenčkih in majhnih otrocih. Cepljenje učinkovito ščiti otroke do tretjega leta starosti.
- Gripa: Akutna okužba dihal, ki se hitro širi v zimskih in spomladanskih mesecih. Najpogostejši zapleti pri otrocih so bronhitis, bakterijska pljučnica, vnetje srednjega ušesa in vročinski krči.
- Meningokokni meningitis: Nevarna bolezen z nenadnim začetkom, ki jo povzroča bakterija Neisseria meningitidis. Kaže se z visoko vročino, glavobolom, bruhanjem, krvavitvami pod kožo in v notranjih organih. Hitro napreduje do šoka, odpovedi organov in je lahko smrtna.
- Norice: Pogosta otroška virusna bolezen, ki običajno mine brez posledic. Možni zapleti so hude okužbe kože, brazgotine, poškodba možganov in celo smrt.
- Tuberkuloza: Resna nalezljiva bolezen, ki se širi s kužnimi kapljicami.
Kako delujejo cepiva?
Cepljenje v nosečnosti in po porodu
Nosečnicam se priporoča cepljenje proti oslovskemu kašlju in proti gripi (med sezono gripe). Obe cepivi sta varni tako za nosečnico kot za plod. Cepljenje je priporočljivo tudi, če ste bili v pretekosti že cepljeni ali celo, če ste že kdaj preboleli oslovski kašelj ali gripo, saj zaščita ni trajna.
Po porodu lahko mamice poskrbijo za svoje zdravje in posredno tudi za zdravje novorojenčka s cepljenjem proti nekaterim boleznim. Novorojenčkov imunski sistem še ni dovolj razvit, da bi se sam uspešno ubranil okužb, za cepljenje pa je še premajhen. Čeprav med nosečnostjo na plod preidejo materina protitelesa, se ta hitro izločijo iz krvnega obtoka novorojenčka. Zato je ključno, da dojenčke s cepljenjem zaščitimo čim prej po dopolnjenem tretjem mesecu starosti.
Mamice, ki so rodile pred ali med sezono gripe, bi se morale cepiti proti gripi. S tem ne zaščitijo le sebe, temveč tudi svojega otroka, saj dojenčke proti gripi lahko cepimo šele od 6. meseca starosti dalje. Gripa je lahko zelo nevarna bolezen za novorojenčke.
Prav tako je zelo priporočljivo, da se mamica cepi proti noricam, če proti tej bolezni ni bila cepljena v otroštvu ali je ni prebolela. Norice so zelo nalezljive in imajo pri odraslih običajno hujši potek.
Za zdravje in življenje novorojenčka je še posebej pomembno, da je mamica zaščitena proti oslovskemu kašlju. Čeprav za odrasle to ni zelo nevarna bolezen, je lahko za novorojenčka smrtno nevarna. Zato je nosečnicam po 24. tednu nosečnosti na voljo brezplačno cepljenje proti oslovskemu kašlju. Če mamica zaščite ni obnovila med nosečnostjo, je priporočljivo, da to stori čim prej po porodu (v tem primeru je cepljenje samoplačniško).
Po porodu se mamice lahko brez skrbi cepijo tudi proti covidu-19, saj se cepivo Comirnaty lahko uporablja med dojenjem.
Obvezno cepljenje in pravne posledice
V Sloveniji je cepljenje proti nekaterim boleznim obvezno, kar določa Zakon o nalezljivih boleznih. Obvezno cepljenje je eden od načinov zagotavljanja visoke precepljenosti, kar je ključno za preprečevanje širjenja bolezni. Posameznik, ki se izmika ali onemogoči obvezno cepljenje, se lahko kaznuje z globo. Za vpis v vrtec morajo otroci biti cepljeni proti mumpsu, ošpicam in rdečkam. Če v potrdilu pediatra to cepljenje ni vpisano, se vpis v vrtec zavrne.
Ustavno sodišče je presodilo, da korist, ki jo prinaša cepljenje za zdravje posameznika in širše skupnosti, presega morebitno škodo, ki morda nastane pri posamezniku zaradi neželenih učinkov cepiv. Opustitev obveznega cepljenja bi pomenila veliko zdravstveno tveganje, saj bi lahko upad precepljenosti pod kritično mejo privedel do ponovnega pojava nalezljivih bolezni in epidemij.
Vloga staršev in zdravnikov
Kljub temu, da je cepljenje obvezno, mora zdravnik za izvedbo cepljenja pridobiti privolitev staršev. Dolžnost zdravnika je, da starše otroka, ki ga bo cepil, seznani z vsemi potrebnimi informacijami za sprejem odločitve o cepljenju. Ta pojasnilna dolžnost je določena z zakonom. Zdravnik mora upoštevati tudi pravice otroka in mu na primeren način pojasniti, kaj se bo zgodilo med cepljenjem in po njem.
V primeru dvomov ali vprašanj se je vedno najbolje posvetovati z izbranim pediatrom, ki lahko na podlagi strokovnih znanj in individualnega pristopa zagotovi najboljše smernice za zdravje vašega otroka.