Tuberkuloza (TBC) je bolezen, ki je nekoč burila duhove in je bila povezana z veliko stigmo, znana tudi kot "sušica" ali "jetika". Čeprav je v sodobnem času v Sloveniji dobro obvladana, je še vedno ena najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni na svetu. Leta 2021 je po svetu zaradi tuberkuloze umrlo kar 1,6 milijona ljudi, pandemija covida-19 pa je žal izničila napredek pri obvladovanju te bolezni. V Sloveniji sicer za tuberkulozo zboli od 75 do 100 ljudi na leto, vendar to ne pomeni, da je bolezen izkoreninjena. Zato se postavlja vprašanje, kdaj in ali je cepljenje dojenčkov proti tuberkulozi še smiselno in potrebno.
Kaj je tuberkuloza in kako se prenaša?
Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium tuberculosis, imenovana tudi Kochov bacil, poimenovana po nemškem zdravniku Robertu Kochu, ki jo je odkril leta 1882. Bolezen se najpogosteje prenaša kapljično, torej s kašljanjem, kihanjem ali govorjenjem okužene osebe. Bacili tako pridejo v zrak in jih lahko zdrava oseba vdihne. Kochovi bacili so izjemno odporni in lahko v ugodnih pogojih, kot so vlažni in temni prostori, preživijo več mesecev.
Najpogosteje se bacili naselijo v spodnje dele pljuč, kjer se razvije primarna okužba. Pljučna tuberkuloza je najbolj znana oblika bolezni, pri kateri celice pljuč razpadajo, bolnik pa jih izkašljuje s krvavim izpljunkom. Vendar pa tuberkuloza ni omejena le na pljuča; lahko prizadene tudi druge organe in tkiva, kot so ledvice, koža, možgani ali bezgavke, kar imenujemo zunajpljučna tuberkuloza.
Tveganje za okužbo in razvoj bolezni
Vsak stik z okuženo osebo še ne pomeni, da bomo tudi sami zboleli. Verjetnost okužbe je bistveno večja v naslednjih primerih:
- dolgotrajno bivanje v zaprtem, slabo prezračenem prostoru z okuženo osebo
- aktivna oblika tuberkuloze pri okuženi osebi
- oslabljen imunski sistem pri osebi, ki je v stiku z bacilom
V primeru oslabljenega imunskega sistema se sicer okužba lahko zgodi, vendar ne nujno vodi v razvoj aktivne bolezni. To stanje imenujemo latentna okužba, ki poteka brez simptomov in jo ima kar 90 % okuženih oseb. Vendar pa latentna okužba ni imuna na ponovni izbruh bolezni, še posebej, če se imunski sistem dodatno oslabi.
Otroci so še posebej ranljiva skupina. Pogosteje zbolijo za aktivno in težjo obliko tuberkuloze kot odrasli. Tveganje je povečano tudi pri ljudeh, ki živijo, so živeli ali pogosto obiskujejo države z visoko pojavnostjo bolezni. V teh državah je namreč verjetnost srečanja z bacilom tuberkuloze bistveno večja.
Cepljenje proti tuberkulozi v Sloveniji: Zgodovina in sedanje prakse
Do leta 2005 je bilo v Sloveniji cepljenje proti tuberkulozi obvezno za vse novorojenčke. Cepili so jih s cepivom BCG (Bacille Calmette-Guerin), ki vsebuje žive oslabljene bakterije. Cepljenje je bilo pomemben del javnozdravstvene strategije za obvladovanje te bolezni. Vendar pa se je sčasoma, ko se je incidenca tuberkuloze v Sloveniji znižala z 29 na 100.000 prebivalcev na 17 na 100.000, pojavila dilema glede smiselnosti obveznega cepljenja vseh novorojenčkov.
Leta 2005 so v Sloveniji opustili t.i. neselektivno cepljenje proti tuberkulozi za vse novorojenčke. Glavni razlogi za to odločitev so bili:
- Nizka pojavnost bolezni v Sloveniji: Tveganje, da bi se vsak novorojenček srečal s povzročiteljem TBC, je bilo ocenjeno kot zelo majhno, kar je postavilo pod vprašaj upravičenost cepljenja celotne populacije.
- Stranski učinki cepiva: Cepivo BCG lahko povzroči lokalne reakcije na mestu vboda, kot so vnetje, gnojni mehurček in razjeda, ki sicer v večini primerov izginejo brez posledic in za seboj pustijo značilno brazgotino. V redkih primerih pa so možni tudi resnejši stranski učinki, kot je razširitev cepilnega bacila po telesu, kar lahko povzroči zaplete, zlasti pri otrocih z oslabljenim imunskim sistemom.
- Omejena učinkovitost cepiva: Cepivo BCG ne preprečuje okužbe z bacilom tuberkuloze, temveč predvsem zmanjšuje pojavnost hudih oblik bolezni pri majhnih otrocih (do 5. leta starosti) in smrtnost pri otrocih do 15. leta starosti. Ne ščiti pa popolnoma pred ponovno okužbo ali pred ponovnim razvojem bolezni.
Kdaj je cepljenje še priporočljivo ali obvezno?
Kljub opustitvi obveznega cepljenja za vse novorojenčke, cepljenje proti tuberkulozi v Sloveniji še vedno poteka, vendar je usmerjeno v specifične, bolj ogrožene skupine otrok. Trenutno veljavna navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) določajo, da je cepljenje s cepivom BCG obvezno v naslednjih primerih:
- Novorojenčki, katerih starši so se v zadnjih petih letih pred rojstvom novorojenčka priselili iz držav z višjo incidenco tuberkuloze. To je pomemben ukrep, saj ti otroci predstavljajo večje tveganje za okužbo zaradi okolja, iz katerega prihajajo njihovi starši.
- Otroci, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s potrjenim nosilcem klic ali aktivne oblike tuberkuloze. Neposredna izpostavljenost okužbi v domačem okolju je ključni dejavnik tveganja.
- Če obstajajo drugi epidemiološki razlogi, ki jih določi NIJZ. To omogoča prožnost pri odločanju v posebnih okoliščinah, ki bi lahko predstavljale povečano tveganje.
Poleg obveznih primerov je cepljenje priporočljivo tudi za otroke, ki bodo v prvih letih življenja stalno bivali ali pogosto obiskovali države z višjo incidenco tuberkuloze. Sem spadajo tudi otroci, ki imajo sorodnike v teh državah in bodo pogosto v stiku z njimi. V takih primerih indikacijo za cepljenje postavi pediater-neonatolog v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater.
Postopek cepljenja in možne reakcije
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva BCG, ki vsebuje žive oslabljene bakterije. Cepivo se aplicira intradermalno (v kožo), običajno na nadlaht. Po vbrizganju se lahko pojavi bel mehurček, ki hitro izgine. V nekaj tednih se na mestu cepljenja razvije vnetje (infiltracija), ki traja nekaj tednov. Na vrhu se lahko oblikuje gnojni mehurček, iz katerega se razvije majhna razjeda, velika do 10 milimetrov. Ta razjeda se običajno pozdravi sama v dveh do treh mesecih od cepljenja, za njo pa ostane značilna belkasta brazgotina.
Pomembno je vedeti, da po cepljenju s cepivom BCG postane pozitiven t.i. tuberkulinski test (PPD test). Ta test se sicer uporablja za odkrivanje okužbe s tuberkulozo pri necepljeni populaciji, vendar pri cepljenih osebah ne moremo več zanesljivo ločiti, ali je pozitivnost posledica cepljenja ali dejanske okužbe. To predstavlja določeno ovira pri diagnostiki TBC v prihodnosti.
Odločitev o cepljenju: premisleki za starše
V zadnjem času se starši pogosto sprašujejo o smiselnosti cepljenja svojih otrok proti tuberkulozi, zlasti ob upoštevanju, da Slovenija ni več med državami z obveznim cepljenjem za vse. Odločitev o cepljenju mora temeljiti na individualni oceni tveganja in koristi.
Če otrok spada v eno od rizičnih skupin, kot so navedene zgoraj (npr. starši iz držav z visoko pojavnostjo TBC, pogosta potovanja v te države, stik z obolelimi), je cepljenje vsekakor priporočljivo. V teh primerih cepljenje krije zdravstveno zavarovanje.
V primeru, da otrok ne spada v rizično skupino, je cepljenje mogoče opraviti samoplačniško. V takem primeru je ključno, da se starši pogovorijo s svojim pediatrom, ki jim bo lahko predstavil vsa tveganja in koristi ter pomagal pri sprejetju informirane odločitve.
Pomembno pa je poudariti, da se je v zadnjih letih zaradi migracijskih tokov in globalizacije povečalo tveganje za vnos in širjenje nalezljivih bolezni, vključno s tuberkulozo. Zato je ključnega pomena, da starši ostanejo informirani in se odločajo na podlagi najnovejših zdravstvenih priporočil ter individualne ocene tveganja za svojega otroka.
Video o prenosu in patogenezi tuberkuloze (TB) CDC
Dolgotrajno zdravljenje in izzivi
Če do okužbe s tuberkulozo pride in se razvije aktivna oblika bolezni, je zdravljenje dolgotrajno in zahtevno. Običajno traja več mesecev, v katerih mora bolnik prejemati kombinacijo različnih antibiotikov. Prvih nekaj tednov zdravljenja poteka v bolnišnici, v strogi izolaciji, da se prepreči nadaljnje širjenje okužbe. Poleg zdravljenja z antibiotiki je ključnega pomena tudi sprememba življenjskega sloga, vključno z opustitvijo kajenja in uživanja alkohola ter izboljšanjem prehrane. Po nekaj mesecih večina bolnikov popolnoma okreva, vendar pa je tuberkuloza bolezen, ki lahko pusti dolgotrajne posledice na zdravju.
Pomemben izziv pri obvladovanju tuberkuloze v svetovnem merilu predstavlja naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike. Različice, kot sta MDR (multidrug-resistant) in XDR (extensively drug-resistant) tuberkuloza, predstavljajo resno grožnjo in zahtevajo še bolj zapletene in dolgotrajne terapevtske pristope. Zato je preprečevanje okužb, vključno z ustreznim cepljenjem v rizičnih skupinah, še toliko bolj pomembno.
tags: #cepljenje #dojencka #proti #tuberkulozi