Rizična ali visoko tvegana nosečnost se nanaša na nosečnost, v kateri imata mati ali otrok večjo verjetnost zdravstvenih zapletov v primerjavi s tipično nosečnostjo. Običajno je med nosečnostjo potrebno posebno spremljanje s strani zdravstvenega osebja ali posebna nega. Predvsem pa je treba razumeti dejavnike tveganja za rizično nosečnost in kaj lahko storite, da preventivno poskrbite zase in za svojega otroka. V primerjavi s preteklimi obdobji je danes rizičnih nosečnosti več, vendar so zaradi napredka medicine obravnavane veliko bolje, manj je tudi smrtnih izidov. Zaradi drugačnega načina življenja je vedno več žensk, ki se za prvo nosečnost odločijo po tridesetem letu. V večini primerov je to glavni vzrok, da je rizičnih nosečnosti več.
Kaj je rizična nosečnost in kako se diagnosticira?
Rizična nosečnost je nosečnost, pri kateri je potreben boljši nadzor nad nosečnostjo zaradi dejavnikov, ki ogrožajo njeno zdravje ali zdravje še nerojenega otroka. Diagnoza rizične nosečnosti poteka tako, da zdravnik pregleda nosečo žensko, da bi ugotovil, ali ima morebiti kakšna bolezenska stanja in dejavnike tveganja, zaradi katerih lahko obstaja večja verjetnost, da bi ona ali njen otrok zbolela ali umrla med nosečnostjo. Dejavnike tveganja lahko ugotovi in potrdi s pomočjo točk, ki ustrezajo stopnji tveganja. Ugotavljanje rizične nosečnosti je pomembno, saj je le na ta način nosečnica potem tudi primerno obravnavana in zdravljena, s čimer se preprečuje kasnejša tveganja za zaplete.
"Včasih je bilo malo nosečnosti, za katere smo dejali, da so rizične in z njimi je moralo biti res nekaj narobe. Zdaj se je ta termin razširil in je zaradi različnih vzrokov rizičnih veliko več nosečnosti, vendar so zaradi boljše obravnave nosečnic tudi rezultati boljši," pravi dr. Tanja Jordan. "Rizične niso tiste nosečnice, ki se za to proglasijo same, ampak se tako odloči njihov ginekolog. Danes se med nosečnostjo res pojavlja več težav; mogoče zaradi načina življenja, mogoče smo ženske bolj pomehkužene ali pa gre za kombinacijo vsega. Vse več žensk se odloča za nosečnost bistveno kasneje kot včasih. Telo pri 35. letih je drugačno kot pri 20. in zmore manj. Prav tako je pri starejših ženskah več možnosti, da že imajo sladkorno bolezen, visok krvni tlak ali kakšno drugo kronično bolezen. Rekla bi, da je rizičnih nosečnosti več, vendar se na srečo končajo bolje," pravi dr. Jordanova.
Dejavniki tveganja za rizično nosečnost
Rizični dejavniki, ki lahko vplivajo na visoko tvegano nosečnost, pa so lahko:
- Starost matere: Visoka starost matere (35 let in več) ali najstniška nosečnost. Običajno gre pri rizični nosečnosti za nosečnice, ki so starejše od 35. ali mlajše od 18. leta. Tiste mlajše, še posebej pod 15. letom starosti, imajo večjo verjetnost za razvoj preeklampsije (visok krvni tlak, beljakovine v urinu in otekanje) in eklampsije (epileptičnim napadom podobni krči, nosečnica lahko izgubi zavest). V tem primeru pa obstaja tudi večja verjetnost, da bo nosečnica rodila podhranjene novorojenčke ali dojenčke z nižjo porodno težo. Po drugi strani pa tveganje povzroča tudi zanositev po 35. letu starosti, ko obstaja verjetnost, da bo nosečnica imela težave z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in miomi ter da se bodo tekom poroda pojavili kakšni zapleti. Tudi tveganje za rojstvo otroka z Downovim sindromom pri nosečnicah, starejših od 35 let, narašča.
- Že obstoječa zdravstvena stanja: Zdravstvena stanja, kot so sladkorna bolezen, hipertenzija, bolezni srca, avtoimune bolezni ali bolezni ledvic. Med najpomembnejše bolezni, ki lahko ovirajo normalen potek nosečnosti, spadajo kronično zvišan krvni tlak, ledvične bolezni, sladkorna bolezen, hude oblike bolezni srca, bolezen srpastih celic, bolezni ščitnice, sistemski eritematozni lupus ter motnje strjevanja krvi. Nosečnost predstavlja za organizem in telo veliko obremenitev, tudi če je ženska zdrava; pri ženskah, ki že imajo kakšne osnovne bolezni, pa je obremenitev telesa še toliko večja. To se najpogosteje vidi pri srčni bolezni ali bolezni ledvic. "Funkcija teh organov se lahko tako poslabša, da z naše strani svetujemo prekinitev nosečnost, da lahko ohranimo mamino zdravje v največji možni meri," pojasnjuje dr. Jordanova. Pogosto se pojavijo tudi sistemske bolezni vezivnega tkiva ali revmatične bolezni, pri katerih gre za avtoimunske motnje, ki se med nosečnostjo praviloma poslabšajo; skleroza multipleks ali druga nevrološka obolenja, ki ponavadi nastopijo v rodni dobi.
- Večplodna nosečnost: Če nosite dvojčke, trojčke ali več plodov.
- Prejšnji zapleti med nosečnostjo: Zgodovina prezgodnjega poroda, preeklampsija, gestacijski diabetes ali zastoj rasti ploda. Ženske, ki so že imele prezgodnji porod, imajo tudi v naslednji nosečnosti večjo možnost, da se to ponovi.
- Življenjski slog: Zloraba substanc, kajenje ali neustrezna predporodna nega. Prav tako lahko na rizično nosečnost vpliva teža ženske, ki zanosi. Če ženska pred zanositvijo tehta manj kot 50 kilogramov, obstaja namreč večja verjetnost, da bo rodila manjšega otroka, kot je pričakovati glede na dolžino nosečnosti. Za žensko s prekomerno telesno težo pa je verjetneje, da bo rodila večjega otroka. Debelost pa hkrati povečuje tudi tveganje za razvoj nosečniške sladkorne bolezni in visokega krvnega tlaka. Pri ženskah, ki so nižje od 155 cm, pa obstaja večja verjetnost, da imajo ozko medenico, zato je večje tudi tveganje, da se bo otrok rodil prezgodaj. Ravno tako lahko na rizično nosečnost vpliva tudi število predhodnih porodov. Pri ženski, ki je imela šest ali več nosečnosti, je namreč verjetneje, da bo imela zaradi oslabljenih mišic maternice med porodom šibke popadke, po porodu pa krvavitve. Ravno tako je verjetneje, da bo hitro rodila, kar pa poveča tveganje za hudo krvavitev iz nožnice.
Več dejavnikov lahko vpliva na to, da je nosečnost visoko tvegana ali rizična. Nekateri dejavniki tveganja so prisotni, še preden ženska zanosi, drugi se razvijejo v nosečnosti.
V Sloveniji umre 10 žensk na 100.000 živorojenih otrok. Med glavne vzroke smrti štejemo nesreče, poškodbe in zaplete med nosečnostjo ali porodom. V tem obdobju namreč lahko pride do krvnih strdkov, ki potujejo naprej v pljuča, zapletov pri anesteziji, pa do krvavitev, okužb ali zapletov zaradi povišanega krvnega tlaka. Pred porodom, med njim ali po njem pa v Sloveniji umre približno 8 otrok na 1000 rojstev. Pri nekaj več kot polovici primerov gre za mrtvorojenost, ostale smrti nastopijo do 28. tedna nosečnosti. Med najizrazitejši vzrok spadajo prirojene anomalije, po pogostosti jim sledi prezgodnji porod.
Pogosti zapleti v nosečnosti z visokim tveganjem
- Gestacijski diabetes: To stanje se pojavi, ko se raven krvnega sladkorja matere med nosečnostjo poviša, kar zahteva skrbno spremljanje zdravnika in obvladovanje bolezenskega stanja, da preprečimo morebitne zaplete tako za mater kot za otroka.
- Preeklampsija: Za preeklampsijo so značilni značilen visok krvni tlak in poškodbe organov, ki se običajno pojavijo po 20. tednu nosečnosti. Da bi se izognili resnim zapletom, je potrebno skrbno spremljanje nosečnice in pravočasno ukrepanje. Ravno tako je treba biti pozoren na dvig krvnega tlaka, ki se v nosečnosti običajno še poviša, lahko privede do za nosečnost značilnega bolezenskega stanja t.i. gestoze, ki ga je potrebno intenzivno zdraviti in po potrebi prekiniti nosečnost.
- Prezgodnji porod: Ženske, ki so že imele prezgodnji porod, imajo tudi v naslednji nosečnosti večjo možnost, da se to ponovi. Nedonošenčki se lahko soočijo s številnimi zdravstvenimi izzivi in potrebujejo specializirano oskrbo na oddelku za intenzivno nego novorojenčkov. Če se začne maternica odpirati predčasno, svetujemo čim manj gibanja, počitek in zmerno prehrano.
- Omejitev rasti ploda: Pri nekaterih nosečnostih z visokim tveganjem lahko dojenček doživi omejeno rast, kar povzroči nizko porodno težo in možne zdravstvene zaplete. Natančno spremljanje in ustrezni posegi so nujno potrebni za podporo optimalne rasti ploda.
- Placenta previa ali predležeča posteljica: To stanje se pojavi, ko posteljica delno ali v celoti prekrije maternični vrat, kar lahko povzroči krvavitev in zaplete med porodom. Pravilno spremljanje in načrtovanje poroda sta pri tem ključnega pomena.
- Zanositev izven maternice: To je lahko hudo obolenje in lahko v primeru, da se ga ne prepozna pravočasno, vodi do smrti ženske. Pri tem se oplojeno jajčece namesto v maternici ugnezdi nekje drugje v trebušni votlini, najpogosteje v jajčnikih ali jajcevodu. Nekaj časa raste in ko pogoji niso več ugodni, odmre. To lahko povzroči hudo krvavitev v trebušno votlino. "To je ponavadi težko prepoznati. Ženska se počuti slabo, ne ve zakaj in lahko pride do zdravnika prepozno. Takih situacij je danes na srečo bolj malo, ker pridejo ženske k nam večinoma dovolj zgodaj, da izvenmaternično nosečnost odkrijemo, še preden pride do hujših posledic. Ponavadi je potreben operativni poseg in odstranitev nosečnosti, kjerkoli že je," pojasnjuje dr. Jordanova.
- Povečana nagnjenost k krvnim strdkom: Sposobnost strjevanja krvi v nosečnosti je večja.
Posebna skrb in nega za nosečnice z visokim tveganjem
Redna zdravstvena oskrba in kontrolni pregledi so ključnega pomena za zdravo nosečnost.
- Predporodna nega: Redna in celovita predporodna nega je bistvenega pomena za vodenje rizične nosečnosti. Sodelovalna oskrba zagotavlja celovit in usklajen pristop do rizične nosečnosti. Če so že znani omenjeni dejavniki tveganja, je pomembno, da pridejo na prvi pregled čim prej oziroma vsaj do osmega tedna. Nato se nosečnost spremlja od samega začetka, da se lahko pravočasno opazi, če se dogaja karkoli neugodnega.
- Prilagojeni načrti zdravljenja: Vsaka nosečnost z visokim tveganjem je edinstvena in individualizirani načrti zdravljenja so prilagojeni za obravnavo specifičnih zapletov in zmanjšanje tveganj. To lahko vključuje zdravila, spremembe življenjskega sloga ali posege za preprečevanje ali obvladovanje zapletov. Pri boleznih svetujemo redno jemanje zdravil, redne kontrole in reakcijo na vsako težavo, ki bi se pojavila poleg že tistih znanih.
- Spremljanje ploda: Nosečnosti z visokim tveganjem pogosto vključujejo natančno spremljanje otrokovega počutja, vključno s pogostimi ultrazvoki in specializiranimi testi za oceno rasti, gibanja in srčnega utripa ploda. Spremljati je potrebno plodove gibe, krvni tlak, kakršnokoli otekanje ali druga odstopanja ter da ne čakajo, da bo bolje, ampak da pridejo pravočasno do zdravnika.
- Čustvena podpora: Nosečnosti z visokim tveganjem so lahko za bodoče mamice čustveno zelo zahtevne. Dostop do svetovanja, podpornih skupin in primernih informacij lahko pomagajo ublažiti tesnobo in stres med nosečnostjo. Vsi nori občutki so normalni. Ko je ženska rizično noseča, se ji po glavi roji nešteto zaskrbljujočih misli in občutkov - od tega, ali morda nosi otroka s posebnimi potrebami in ali bo sploh preživel do poroda do strašnih občutkov krivde, ker se prva dva meseca nosečnosti ni prehranjevala zdravo in je morda sama kriva, da je z otrokom nekaj narobe. Vse to so povsem normalni strahovi in občutki, do katerih imaš kot rizično noseča ženska vso pravico. Zato se nikar ne sramuj svojih solz in včasih kar paničnih napadov, saj le rizično noseče ženske vedo, koliko skrbi nosi nosečnica s to diagnozo. Na ultrazvok nikoli ne pojdi sama. Rizična nosečnost po navadi pomeni tudi veliko različnih nosečniških pregledov in pogosto tudi več ultrazvočnih preiskav. Dovolj je le en čustveno štorast zdravnik, ki predolgo in preveč resno zre v ekran, da v nosečnici, ki je že itak vsa prestrašena, sproži val novih skrbi in strahov. Zato na ultrazvočne preiskave nikoli in zares nikoli ne hodi sama. Če partner ne more s tabo, prosi prijateljico ali mamo, da te pospremi. Če seveda ni tiste sorte prijateljica oziroma mama, ki po navadi naredi še večjo paniko. Potem raje poišči nekoga drugega. Počni čim več in brez slabe vesti to, kar te sprošča. Že, ko gre za nosečnost brez težav, je za nosečnico pomembno, da si ustvari čim bolj umirjeno nosečnost. Pri rizični nosečnosti, ki s sabo prinese en kup usodnih skrbi in strahov, pa je nestresno nosečniško življenje še toliko bolj pomembno. Zato si sestavi povsem novo in nestresno prioritetno lestvico, na kateri vse stresne reči potisni čim bolj navzdol, na prva mesta pa postavi vse tiste dejavnosti in drobne reči, ki te sproščajo, razveseljujejo ter ti vlivajo pozitivno energijo in upanje. Brez partnerjeve empatične podpore ne bo šlo. Res je, da naloga partnerja rizično noseče ženske ni niti približno lahka naloga, toda treba je reči bobu bob. Ob rizični nosečnosti je najpomembnejša naloga bodočega očeta, da sočutno in empatično posluša ter vzdrži vse pritožbe in strahove nosečnice. Zato ga kar na začetku prijazno soočite z vsemi njegovimi obveznostmi bodočega očeta otroka, ki se v maminem trebuhu s pomočjo maminih celic in ljubezni 24 ur na dan bori za življenje. Zato dragi očka, bodi nežen, potrpežljiv in ljubeč do svoje rizično noseče partnerke, ki je upravičeno zaskrbljena in prestrašena.
- Bolniški stalež: V primeru da nosečnica opravlja kakšno izmed obremenilnih služb, ji zdravnik po navadi dodeli bolniški stalež. Če opravljajo kakšno obremenilno službo, gredo ženske ponavadi v bolniški stalež. To je odvisno od težav, ki jih ima nosečnica. Če je nosečnost tvegana zaradi zdravstvenih težav, je v zgodnjem obdobju vedno možnost spontanega splava. Če otroku kaj škodi že kmalu po zanositvi, pride do spontanega splava v prvem trimesečju oz. pojava nekaterih prirojenih nepravilnosti pri otroku. Pri mami se lahko poslabša njena osnovna bolezen. Pristojni zavod za socialno zavarovanje (ZPIZ) izplačuje nadomestilo plače za bolniško odsotnost z dela, ki traja dlje kot 30 koledarskih dni. V primeru, da je bolniška odsotnost krajša od 30 dni, nadomestilo plače izplača delodajalec. Če nosečnica prejema nadomestilo plače od ZPIZ, se to izračuna na podlagi povprečne plače v obdobju 12 mesecev pred mesecem, v katerem je nastopila bolniška odsotnost. V primeru, da je nosečnica prejemala bolniško nadomestilo že v preteklem koledarskem letu, se za izračun upošteva povprečje prejetih nadomestil v preteklem letu. Znesek bolniške odsotnosti se poveča za količnik rasti življenjskih stroškov.
Kdaj k zdravniku?
Pogovorite se s svojim zdravstvenikom o tem, kako obvladovati morebitna zdravstvena stanja, ki jih imate med nosečnostjo, in kako bi vaše zdravje lahko vplivalo na otroka in porod. Obrnite se na osebnega zdravnika ginekologa, če imate:
- Vaginalno krvavitev ali voden izcedek iz nožnice
- Hude glavobole
- Bolečino ali krče v spodnjem delu trebuha
- Zmanjšano aktivnost ploda
- Bolečino ali pekoč občutek z uriniranjem
- Spremembe vida, vključno z zamegljenim vidom
- Nenadno ali hudo oteklino obraza, rok ali prstov
- Vročino ali mrzlico
- Bruhanje ali vztrajno slabost
- Omotičnost
- Misli o poškodovanju sebe ali svojega otroka
V primeru kakršnih koli težav se pravočasno obrnite na zdravnika.
Diagnostični pristop pri nosečnosti z visokim tveganjem
Zdravje in prehrana med rizično nosečnostjo
Kvalitetna prehrana je pomemben del zdravja, dobro prehranjene nosečnice pa imajo več možnosti, da bodo imele zdrave otroke ter, da bodo potem tudi uspešno dojile.
- Higiena: Pogosto si umivajte roke! Umivanje rok je obvezno po vsakem rokovanju s surovim mesom, surovimi jajci ali neoprano zelenjavo in sadjem ter pred vsako jedjo. Pazite tudi na higieno pri pripravi hrane - deske za rezanje naj bodo ločene za meso, ribe in zelenjavo, saj se tako izognete prenosu bakterij z mesa na druga živila.
- Uravnotežena prehrana: Barvit in raznolik krožnik ne bo samo paša za vaše oči, vendar pa boste s tem telesu zagotovili pomembne vitamine in minerale. Zaradi rasti in razvoja ploda so v času nosečnosti nekoliko povečane energijske potrebe, vendar pa naj nosečnica NE je za dva! Dojenčki, katerih mamice imajo v nosečnosti preveč kilogramov, so bolj nagnjeni k debelosti in z njo povezanim boleznim kasneje v življenju.
- Folna kislina: Ima pomembno vlogo pri razvoju otrokovega živčnega sistema. Svetuje se dodatno uživanje 400 mikrogramov folne kisline, ko načrtujete nosečnost in v prvih mesecih nosečnosti.
- Vitamin D: Svetujemo, da se dnevno gibate na svežem zraku in sončni svetlobi, ter si tako zagotovite endogeno (lastno) tvorbo vitamina D v koži. Vitamin D najdemo v mastnih ribah, ribjem olju, mleku in mlečnih izdelkih, jajčnem rumenjaku, žitih in kvasu.
- Natrij: Zadostno količino natrija v telo vnesemo z normalno prehrano, saj je natrij sestavni del kuhinjske soli. Svetujemo zmerno soljenje, pretirana uporaba soli ni priporočljiva v nobenem življenjskem obdobju.
- Kompleksni ogljikovi hidrati: Jedi iz polnozrnate moke, kosmiči, kaše, neoluščen riž, stročnice, sadje in zelenjava z lupino, bodo zagotovili ustrezen vnos vlaknin, ki lahko pomagajo pri preprečevanju zaprtja, ki je med nosečnostjo pogosta težava.
- Beljakovine: V nosečnosti, zlasti od 4. meseca naprej, se povečajo potrebe po beljakovinah, zato je k dnevni prehrani potrebno dodati 10g beljakovin. To pomeni dodatna skodelica mleka ali drugo beljakovinsko živilo.
- Omega 3 maščobne kisline: So pomembne za razvoj možganov in oči. Ustrezen vnos omega 3 MK pa lahko tudi zmanjša tveganje za poporodno depresijo pri mamicah.
- Hidracija: Zadostna hidracija med nosečnostjo je pomembna, saj pomaga pri vzdrževanju krvnega tlaka, preprečevanju zatekanja, ter preprečevanju zaprtja. Tudi, če se vam zdi, da niste žejni, tekočino potrebujete. Zato imejte ves čas pri roki steklenico vode ali skodelico čaja, bodisi na pisalni ali kuhinjski mizi.
- Prepovedane snovi: Alkohol, ki ga zaužijete preko placente prehaja do vašega nerojenega otroka, kar pa lahko vodi do hudih posledic pri otroku. Otroci se lahko zaradi materinega uživanja alkoholnih pijač v nosečnosti rodijo s hudim sklopom motenj, ki se imenuje fetalni alkoholni sindrom. V nosečnosti je pomembno, da s primerno, uravnoteženo in zdravo prehrano skrbimo za svoje zdravje in zdravje otroka. Naša prehrana med nosečnostjo ne vpliva samo na zdravje in razvoj ploda, temveč ima pomemben vpliv tudi na zdravje in razvoj bolezni v odrasli dobi otroka.
Česa se izogibati v rizični nosečnosti?
Zaradi nosečnosti se vam ni potrebno odpovedati vsem najljubšim dejavnostim, nekaterim pa se je zaradi vaše in otrokove varnosti bolje izogniti.
- Šport in telovadba: Če se niste intenzivno ukvarjali s športom še preden ste zanosili, verjetno ni dobra ideja, da se med nosečnostjo vržete v intenzivno vadbo. Izvajajte le lahke vaje, rekreiranju pa se izogibajte, kadar je zelo vroče ali vlažno. Če tečete, naj bo to le zmeren tek, ki ne bo povzročil prevelikega pritiska na sklepe in hrbet. Pri raztezanju pazite, da se ne raztegnete preveč, saj je v nosečnosti večja verjetnost, da si boste pretegnili mišico. Izogibajte se aktivnostim, kjer morate ležati ravno na hrbtu z dvignjenimi nogami, saj lahko teža maternice povzroči nepotrebne napetosti na krvnih žilah. To vključuje tudi nekatere položaje pri jogi. Izogibajte se aktivnostim, kjer obstaja možnost, da padete in se poškodujete. Mednje sodijo predvsem jahanje, surfanje, smučanje in drugi ekstremni športi, rizični pa so tudi tenis, badminton in druge lažje športne aktivnosti. Čeprav vam v začetku nosečnosti ti športi ne bodo povzročali težav, pa bo kasneje zaradi spremenjenega težišča prizadet vaš občutek za ravnotežje. Izogibajte se tudi vseh skupinskih športov, kjer obstaja nevarnost, da bi dobili udarec v trebuh. Med nosečnostjo se je bolje odpovedati tudi plezanju in planinarjenju, saj telesna aktivnost na visoki nadmorski višini zaradi pomanjkanja kisika ni priporočljiva.
- Zabava in prosti čas: Obisk vodnega parka ali tematskega zabavišča ni priporočljiv, razen če ga obiščete izključno kot gledalka. Nenadni pospeški ali nerodni pristanki so lahko škodljivi za vašega otroka in lahko pripeljejo celo do prezgodnjega poroda. Namakanje v topli vodi naj vas ne skrbi preveč, predolgo kopanje v prevroči vodi pa vseeno ni dobra ideja. Povečanje vaše telesne temperature namreč lahko škoduje otroku, zato se savnam in vročim kadem med nosečnostjo raje odpovejte. Še posebej v zadnjem trimesečju se je bolje odreči nošenju visokih petk, saj bo vaš občutek za ravnotežje zaradi spremenjenega težišča slabši, zato se v visokih petkah ne boste počutile dobro, lahko pa bi celo padli. Izogibajte se tudi nošenju modrčkov s kostjo, ki lahko omejujejo nenadne spremembe vaših prsi. Verjetno se v takšnih modrčkih tako ali tako ne boste udobno počutile. Letenje z letalom med nosečnostjo je dokaj varno, vendar se v zadnjem trimesečju odsvetuje, če bi slučajno prišlo do nepričakovanega poroda. Relativno varna je tudi spolnost med nosečnostjo, a previdnost ni nikoli odveč. Spolni odnosi med nosečnostjo so varni vse do poroda, če niso prisotne naslednje kontraindikacije: krvavitev, predležeča posteljica, razpok plodovih ovojev, okužba, predhodni prezgodnji porod in več kot en predhodni spontani splav. Navadno morajo pari zaradi rastoče maternice preizkusiti različne položaje med odnosi. Ne gre le za letenje z letalom. Gre tudi za to, da se lahko kaj zgodi, ko si na cilju. Sevanje je med poleti povečano. Letalski potniki pa so izpostavljeni sevanju zaradi redkejše atmosfere. Na srečo je količina sevanja še vedno dosti manjša od tiste, ki bi lahko bila nevarna. Nosečnost predstavlja višje tveganje tromboze, tudi v prvem trimesečju. To tveganje se ob vsakem letu, ki traja več kot dve uri, podvoji. Razloga za to sta sedenje s pokrčenimi nogami in koncentracija krvi zaradi izsušenosti. Nosečnicam, ki boste letele, svetujem, da večkrat vstanete in naredite vsaj nekaj korakov. Svetujem tudi, da med letom pijete veliko vode. Večkrat me v ambulanti nosečnice vprašajo, ali potrebujejo za potovanje z letalom kakšno potrdilo. O tem ni enotnih priporočil. Vsaka letalska agencija ima svoje zahteve, ki jih sam delim v tri skupine. Veliko prevoznikov je precej nezahtevnih in z njimi nosečnice letijo kadar koli v nosečnosti brez kakšnih koli potrdil. Nekateri prevozniki ne želijo na svojih letalih nosečnic po 28. tednu nosečnosti oz. zahtevajo potrdilo, da ste noseči manj. Tretja skupina prevoznikov pa ne bi rada, da z njimi letite, če imate manj kot sedem dni do poroda - kot da lahko to napovemo!? Preden greste na letalo, se zato pozanimajte, kakšne so zahteve prevoznika, ki ste ga izbrali. V resnici si oni, nosečnice in tudi zdravniki želimo isto. Želimo se izogniti porodu na letalu, zasilnemu pristanku in s tem povezanih težav ter ogromnih stroškov. Mogoče je najbolj smiselno, da se, če je le mogoče, odpoveste poletom po 36. tednu nosečnosti.
- Zdravila in kemikalije: Med nosečnostjo je pomembno, da s primerno, uravnoteženo in zdravo prehrano skrbimo za svoje zdravje in zdravje otroka. Za razvoj in zdravje otroka so škodljiva tudi nekatera druga zdravila, zato vedno preverite, ali je zdravilo varno za jemanje v nosečnosti. Izogibati se morate tudi rednemu jemanju aspirina, saj lahko povzroči zaplete med nosečnostjo. Načeloma velja za najprimernejše oz. najvarnejše zdravilo paracetamol (brez dodatkov, kot sta na primer kofein ali psevdoefedrin). Raziskave na živalih kažejo, da je barvanje las med nosečnostjo najverjetneje varno. To potrjuje tudi razmeroma majhna količina kemikalij, ki se med barvanjem dejansko absorbirajo v telo. Problem je v izjemno slabih podatkih o morebitni škodljivosti raznih kemikalij, ki smo jim vsak dan izpostavljeni. Za večino ostalih pa so dokazi o varnosti ali škodljivosti zelo šibki. Najbolj smiselno se mi zdi upoštevati tako imenovano »okno izpostavljenosti«. Lahko. V tem ne vidim nič nevarnega. Res pa je, da se vam bo morda zdel postopek bolj boleč kot izven nosečnosti. V nosečnosti sicer pride do nekaterih sprememb v sklepih, ki pod vplivom hormonov postanejo manj stabilni. Prav tako se zaradi povečane maternice spremeni težišče telesa in ima zato veliko nosečnic težave z ravnotežjem. Lahko. Ta odgovor velja za večino nosečnic. Večina nosečnic ima namreč nizko tveganje za prezgodnji porod. Če vam zdravnik pove drugače (na podlagi vaših bolezni ali operacij pred nosečnostjo, predhodnih nosečnosti ali težav oz. Da te škodujejo človeškim plodovom, vemo iz zelo žalostnih zgodb nosečnic, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja zlorabljale vdihovanje raznih snovi, ki vsebujejo VOC. Seveda pa je vprašanje, kdaj izpostavljenost dejansko postane nevarna. Tega odgovora ne vemo. Zato je smiselno izbrati barve, ki imajo čim manj VOC. Evropska VOC-direktiva kot mejno vrednost omenja koncentracijo 75 g/l, v prodaji pa so tudi barve z na primer le 0,1 g/l VOC. Pri teh koncentracijah je barvanje stanovanja najverjetneje varno. Pa še nekaj: po barvanju se znebite neporabljenih barv. Gripa je nevarna bolezen v nosečnosti. Posebno če zbolite v tretjem trimesečju in še bolj, če kadite. Za vse ženske, ki so ali bodo noseče med epidemijo gripe (od oktobra do marca), je cepljenje proti gripi brez dvoma priporočljivo.
- Prepovedana živila: Med nosečnostjo se izogibajte strogi vegetarijanski prehrani, shujševalnim dietam, hrani s težkimi kovinami (jetra, školjke,..) in hrani, ki ni bila toplotno obdelana (surovo mleko, tatarski biftek, majoneza,…).
- Surova ali premalo kuhana jajca: Za čas nosečnosti to pomeni, da se poslovite od majoneze, tiramisujev, umešanih jajc in omlet z mehkimi rumenjaki in beljaki. Surova ali premalo kuhana jajca so namreč lahko okužena s salmonelo. Če se jajcem ne želite odpovedati, jih kuhajte ali cvrite vsaj deset minut.
- Surovo ali premalo pečeno meso: Res je, da je za ljubitelje mesa komaj kaj bolj okusnega kot sočen zrezek. Toda nosečnice srednje pečenim zrezkom in drugim jedem iz surovega mesa, kot je goveji tatar, raje recite: Ne, hvala! Uživanje tega mesa lahko namreč povzroči toksoplazmozo.
- Surova šunka in klobase: Ko pomislimo na pršut in salamo, se običajno najprej spomnimo na Italijo in kulinarične dobrote naše sosede, žal pa nosečnice ne smejo uživati surove šunke in klobas. Tako kot v surovem mesu se lahko tudi tu skrivajo povzročitelji toksoplazmoze in listerioze, zato jih med nosečnostjo ne smete uživati.
- Surove ribe in ribe z visoko vsebnostjo živega srebra: Ljubiteljice sušija in makija, pozor. Surovim ali surovo dimljenim filejem se boste morale med nosečnostjo odpovedati, saj obstaja nevarnost listerioze in toksoplazmoze. Bodoče matere se morajo izogibati tudi tuni, morskemu jeziku ali mečarici - te vrste rib so običajno polne živega srebra.
- Meki sir iz surovega mleka: Siri iz surovega mleka, kot so camembert, gorgonzola, feta in brie, so sicer izjemno okusni, vendar jih nosečnicam odsvetujemo. Zakaj? Ker mleko med proizvodnjo ni segreto in lahko vsebuje patogene organizme, kot je listerija. Pri nakupu sira vedno preverite, ali je bil pasteriziran.
- Predpakirana solata: Če ne veste, katero bi najraje izbrali, je med nosečnostjo zagotovo sveža solata edina prava izbira. Zaradi tople in vlažne mikroklime v predpakirani solati se namreč patogeni organizmi, kot je listerija, lahko še posebej hitro razmnožujejo. Poleg tega so številni odrezani robovi zelenjave dobra površina za razvoj mikroorganizmov.
- Sadje in zelenjava z neoprano lupino: Skoraj nič ni bolj zdravega od sadja in zelenjave. Vendar pa morajo nosečnice sadje temeljito oprati in po možnosti olupiti. V olupku se namreč lahko nahajajo paraziti, pred katerimi se je bolje zaščititi.
- Alkohol: Če imate razlog za praznovanje in nazdravljanje, ga prestavite na poznejše obdobje nosečnosti ali pa se odločite za brezalkoholno različico. To pa zato, ker je, kot vsi vemo, alkohol med nosečnostjo popolnoma prepovedan. Citotoksin namreč s krvjo vstopi v obtok nerojenega otroka in lahko povzroči resne poškodbe, zlasti možganov.
Če ste nevede zaužili surovo živalsko hrano, najprej skrbno spremljajte svoje zdravje in v primeru dvoma poiščite zdravniško pomoč. Okužbe s hrano, ki jih povzročajo patogeni listerije in toksoplazme, lahko škodujejo nerojenemu otroku. Simptomi okužbe so razmeroma neznačilni - v primeru suma je treba opraviti bolj natančne preiskave. V okviru pregledov, ki potekajo v nosečnosti, je kontrola krvi na protitelesa proti toksoplazmi del rutinskih preiskav. Če imate v krvi že dovolj protiteles, ste imuni in zato ni akutnega tveganja za nerojenega otroka. V primeru okužbe s salmonelo lahko pride zaradi hude driske do velike izgube vode in soli. Sama salmonela ne prehaja v maternico, zato v nasprotju s toksoplazmo in listerijo ne predstavlja neposrednega tveganja za plod. Lahko pa se zgodi, da se novorojenček neposredno okuži s salmonelo, če se ob rojstvu z blatom dodatno izločajo bakterije, s katerimi pride v stik. Zastrupitev s hrano navadno povzročijo bakterije, ki so se naselile v hrano, ki smo jo zaužili. Nekateri od teh patogenov proizvajajo toksine, ki negativno vplivajo na prebavo. To lahko povzroči trebušne krče, drisko in bruhanje, včasih celo vročino. Simptomi običajno izzvenijo sami od sebe po enem ali dveh dneh. Večina mikrobov ne prodre v placento in v osnovi ne predstavlja neposredne nevarnosti za nerojenega otroka. Ustrezen vnos tekočine in mineralov je pri tem še posebej pomemben, da se izognemo dehidraciji in prezgodnjemu porodu. Na splošno so nosečnice zaradi sprememb v imunskem sistemu bolj dovzetne za okužbe, zato morajo posebno pozornost nameniti ustrezni higieni v kuhinji. Med nosečnostjo se lahko cepite tudi proti hepatitisu A, še enem pogostemu vzroku zastrupitve z okuženo hrano. Driska med nosečnostjo je pogostejša, kot si mislite. V večini primerov so vzroki zanjo neškodljivi in ne pomeni vedno okužbe, ki jo povzročajo nevarni mikrobi. Mehkejše blato lahko, zlasti v zgodnji nosečnosti, povzročijo hormonske spremembe in sprememba prehrane, predvsem uživanje hrane, bogate z vlakninami. Tudi neškodljive virusne okužbe lahko povzročijo kratkotrajno drisko, ki pa ne vpliva na potek same nosečnosti. Če pa driska traja več kot tri dni in jo spremljajo vročina, krčevite bolečine v trebuhu ali primesi krvi, obvezno poiščite zdravniško pomoč.
Razumevanje rizične nosečnosti, morebitnih zapletov in tveganj ter primerna zdravstvena oskrba z rednimi pregledi pri osebnem zdravniku ginekologu so ključnega pomena za dobro zdravstveno stanje in počutje tako bodoče mame, kot otroka. Sicer pa naj se ženska obnaša čim bolj normalno, tudi če gre za tvegano nosečnost. Če je ženska rizična nosečnica, ima zaradi tega nekaj več možnosti, da bo rodila s carskim rezom, ni pa to nujno. Običajno porodničarji porod rizičnih nosečnic manj prepuščajo naključju in naravnemu poteku dogodkov. "Pri prvi nosečnosti običajno ne veš, kako bo šlo in čakaš na naravo, da bo naredila svoje, sploh če je ženska zdrava. Če pa veš, da je nekaj narobe, si ne upaš čakati dolgo," pravi dr. Jordanova.