Rast prvih mlečnih zobkov pri dojenčku je pomemben mejnik, ki prinaša s seboj tudi nove izzive za starše, še posebej glede ustne higiene. Pravilna in redna nega zobkov od najzgodnejše starosti je ključnega pomena za zdrav razvoj celotne ustne votline, čeljusti in kasneje tudi stalnih zob. Zavedanje o pomembnosti ustnega zdravja in vzpostavitev zdravih navad že v otroštvu predstavlja temelj za ohranjanje zdravih zob skozi vse življenje. Ta članek ponuja podrobna navodila za čiščenje zobkov pri dojenčku, od prvega izrasti zoba do obdobja, ko otrok postaja bolj samostojen.
Kdaj začeti s čiščenjem prvih zobkov?
Zobozdravniki svetujejo, da se s čiščenjem zob začne že ob izrastu prvega mlečnega zobka. To se običajno zgodi med šestim in osmim mesecem starosti otroka, čeprav je razpon izrasti prvih zobkov lahko zelo širok, od 4. do 12. meseca, včasih celo dlje. Prvi (srednji) sekalci navadno izrastejo med 6. in 9. mesecem, sledijo jim drugi (stranski) sekalci med 8. in 10. mesecem, nato prvi kočniki (štirice) med 12. in 16. mesecem, podočniki (trojke) med 18. in 20. mesecem, in nazadnje drugi kočniki (petice) med 24. in 36. mesecem. Največkrat je pri starosti treh let mlečno zobovje popolno.
Za čiščenje prvih, sprednjih zob (sekalcev), ko izrastejo, še ni nujno uporabljati zobne krtačke. Bolj primerna je uporaba čiste gaze, ki jo namočite v vodo, s katero nato nežno obrišete sekalce s sprednje in zadnje strani. Z mehanskim odstranjevanjem zobnih oblog (plaka) že zgodaj zagotavljamo zdravje v ustni votlini.
Izbira in uporaba zobne ščetke in paste za dojenčke
Ko na plan pokukajo prvi kočniki, je čas za uporabo otroške zobne ščetke. Pri izbiri zobne ščetke za dojenčka oziroma otroka želimo, da je prvi stik otroka z zobno ščetko neboleč in prijeten, zato izberemo tako, ki ima zelo mehke in goste ščetine. Tako bo ščetka nežna, a še vedno učinkovita. Glava ščetke mora biti dovolj majhna in prilagojena velikosti ustne votline otroka. Ščetke za otroke imajo običajno ročaje, ki so prilagojeni njihovi starosti, da jih lahko lažje primejo. Otroška zobna ščetka naj bo zaobljena, s kratkimi, mehkimi in ozkimi ščetinami. Na otroški ščetki naj ne bo več kot tri vrste ščetin, sicer je lahko preširoka. Elektronske ščetke za uporabo pri majhnih otrocih niso primerne.
Zobna pasta omogoča čiščenje dostopnih zobnih površin ter hkrati služi kot najpomembnejše sredstvo za nanašanje fluorida. Zobna pasta s fluoridi je indicirana od izrasti prvega zoba. S ščetkanjem odstranjujemo zobne obloge (plak), zobno sklenino pa pri tem krepimo samo, če uporabljamo zobno pasto s fluoridi. Dokazano je, da ima učinek predvsem površinski (topikalni) nanos fluorida, ki ga omogočimo z uporabo zobne paste, ki vsebuje fluoride. Fluorid s površinskim delovanjem zavira demineralizacijo in pospešuje remineralizacijo.
Pomembno je, da se zavedamo, da lahko fluorid v večjih količinah povzroča napake mineraliziranih tkiv (zobje, kosti) in tudi zastrupitve. Zato je pri preprečevanju prevelike izpostavljenosti fluoridu treba upoštevati vse vire vnosa (prehrana, zobne paste). Otrokom do 6. leta starosti naj količino zobne paste odmerjajo odrasli, saj otrok ne more določiti prave količine. Priporočena količina je velikost grahovega zrna.
Tehnike čiščenja zobkov pri dojenčku
Preden začnemo z umivanjem otrokovih zobk, mu omogočimo kar se da pokončen in čim bolj vzravnan položaj. Pred začetkom umivanja vedno najprej zmočimo ščetko. V usta s krtačko vstopamo od strani, nikoli od sredine, in vedno s hrbtnim delom krtačke.
Pri čiščenju zobkov se poslužujemo dveh vrst tehnik. Ena je tako imenovana "od rdečega proti belemu" - ščetkamo od dlesni proti zobu (v zgornji čeljusti navzdol, v spodnji pa navzgor). Druga tehnika, ki je nekoliko zahtevnejša, je, da postavimo ščetine zobne ščetke pod kotom 45° na mejo med dlesen in zob ter izvajamo krožne gibe z rahlim pritiskom.
Pomembno je, da čistimo vse ploskve zoba: zunanje, notranje in grizne. Zelo pomembno je, da odstranite tudi obloge vzdolž linije dlesni. Da ne izpustite nobenega področja, ščetkajte zobe v istem zaporedju - na primer, najprej zgornji zobni lok, od leve proti desni, vse ploskve, nato še spodnji zobni lok po istem zaporedju. Vsak predel pokrtačite od 5 do 10-krat.
Trajanje čiščenja in spremljanje otroka
Trajanje čiščenja zobkov je odvisno od števila zob in otrokove starosti. Ko je izraščen le en zobek, čiščenje traja le nekaj sekund. S starostjo in naraščanjem števila zob se čas čiščenja postopoma podaljšuje, približujemo pa se 3 minutam.
Teja Kodre Konec opozarja, da otroci potrebujejo pomoč pri ščetkanju do približno 10. leta starosti. Dokler je otrok še majhen, nima razvitih ročnih spretnosti in je njegovo ščetkanje neučinkovito, poleg tega pa se tudi ne zaveda posledic nedoslednega čiščenja. Zato Simona Velkavrh Kirn dodaja, da je do takrat treba otroka spremljati pri ščetkanju. Res je, da otroci z vstopom v šolo želijo postati samostojni, kar jih je treba tudi spodbujati, a starši vseeno preverite čistočo zobkov. Predlagamo, da pri tem pustite, da si najprej sami umijejo zobke in jim nato za konec umijete zobke še vi. Tako boste vedeli, da so zobki temeljito umiti, otrok pa bo vseeno imel občutek samostojnosti. Če ne gre drugače, sprejmite kompromis: otrok naj si zobke umije zjutraj, vi pa mu jih umijte zvečer.
Pomembnost celostne skrbi za ustno zdravje
Simona Velkavrh Kirn poudarja, da je zelo pomembno, da zobozdravnik od začetka poleg zobkov spremlja tudi celotno čeljustno votlino s kostmi, pravilno vraščenost ter razvade, kot so duda, steklenička, sesanje palca ali različnih predmetov. Vse to vpliva na nepravilnosti tako obraza kot zob (podaljšanje brade in odmaknjeni zobje ali odprti griz).
Zelo veliko otrok ima dudo, vendar po 6. mesecu starosti otroka vsi tujki v ustih - duda, prst in steklenička - motijo naravno gibanje jezika ter naraven razvoj čeljustnic in pravilen razvoj govora. Zaradi sesanja prsta ali dude lahko nastane odprti griz.
Prav tako sta sladka in slana hrana ter pijača škodljivi za otroške zobke, saj spodbujata rast bakterij, ki povzročajo zobno gnilobo. Tudi nepravilno dihanje in drža odprtih ust ponoči vplivata na razvoj zgornje in spodnje čeljusti, kar se pozna dolgoročno, ker se kosti nepravilno razvijajo. Če otrok diha skozi usta, je treba poiskati vzroke za to. V primeru, da gre za razvado, jo je treba odpraviti. V tem primeru lahko otroka opozarjate, naj zapre usta, da jeziček na nebo, za sprednje zgornje zobke.
Pomembnost mlečnih zob za stalne zobe
Za mlečne zobke je treba dobro skrbeti, ker vplivajo na stalne zobe in na celotno čeljust. Tudi prehranjevanje je drugačno, če so zobje zdravi ali pa če bolijo oziroma so škrbasti, luknjasti ali manjkajoči ali če pride do granuloma. Pri gnojnih vnetjih lahko pride do trajne poškodbe kostnine zametkov stalnih zob. Če so mlečni zobje prehitro izpadli ali bili ekstrahirani zaradi težav (npr. vnetja, luknje), se drugi zobje premikajo in zasedejo mesto za stalnega. Ko želi stalni zob izrasti, na mestu izraščanja ni dovolj prostora.
Kako lahko pomagamo otroku pri izraščanju zobkov?
Nekateri dojenčki skoraj ne kažejo nobenih simptomov pri izraščanju prvih zobk. Morda se pojavi malo večja količina ustne sline in želja po sesanju (dude, igrače, prstkov na rokah), nato pa naenkrat zagledate snežno bel vršiček, ki kuka iz dlesni otroka. Spet drugi pa se soočajo s celo vrsto simptomov, zaradi katerih postanejo razdražljivi in jokavi.
Po drugi strani pa se je treba zavedati, da rast prvih zobkov ni neposredno povezana s povišano temperaturo, drisko, bronhitisom ali bruhanjem. Ti se lahko namreč pojavijo sočasno z izraščanjem zobk, ker v tem obdobju otroku nekoliko pade imunska odpornost, zato se je ob tovrstnih simptomih treba posvetovati z zdravnikom pediatrom, saj bosta najverjetneje potrebna pregled in zdravljenje zaradi morebitne okužbe.
Kako lahko otroku pomagamo pri blaženju neželenih simptomov? Najbolj mu bo godilo, če mu ponudite kakšen trši predmet za žvečenje, kot je na primer ohlajen korenček, ali hladilni obroček za grizenje, kot so tisti, napolnjeni s tekočino, ki jih shranjujemo v hladilniku. Dojenčku lahko pomagate tudi tako, da mu nežno masirate dlesni z umitim mezincem, pri tem lahko uporabite še blažilni gel, ki ga lahko kupite v vseh slovenskih lekarnah. Vsekakor se izogibajte dajanju anestetikov in aspirina, saj nista primerna za otroke. Prav tako bodite pozorni na mrzel veter, če zunaj močno piha, otroku zaščitite glavo in obraz. In ko mu že zrastejo zobje, naj neha imeti ob postelji stekleničke z mlekom ali sladkanimi pijačami, saj lahko nočno pitje povzroča zobno gnilobo.
Pomembnost rutine in zabave pri čiščenju zob
Velikokrat se zgodi, da je ščetkanje zob zelo težavno, a kljub temu morate vztrajati. Zato naj bo umivanje zobkov zanimiv, zabaven obred. Otroku pojte pesmico ali mu pripovedujte zgodbico. Dolžina pesmice otroku predstavlja tisto mejo, ko ve, kdaj so zobki očiščeni. Na ta način se jih zamoti, hkrati pa se jim dolžina pesmi vtisne v spomin.
Na koncu čiščenja ni priporočljivo izpiranje ust z vodo, saj to zmanjša preventivni učinek zobne paste s fluoridi. V primeru tesnega stanja zob je priporočljiva uporaba zobne nitke, s katero čistite prostore med zobmi.
Z vzgojo za ustno zdravje pri otrocih in mladostnikih spodbujamo zavedanje o pomembnosti skrbi za zobe in ustno votlino, kar jim pomaga razviti pozitiven odnos do lastnega ustnega zdravja. Navade in veščine, ki jih pridobijo v otroštvu, lažje ohranijo tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. Zato je pomembno, da že od samega začetka navajamo otroka na umivanje zob in čim prej uvajamo samostojno jutranje ter večerno umivanje, ki bo sčasoma postalo del njegove dnevne rutine.