Pravice in obveznosti v zvezi z družinskimi prejemki, porodniškim nadomestilom in drugimi oblikami podpore so ključnega pomena za vsako družino, še posebej v času prihoda novega člana ali pri reševanju kompleksnih situacij, povezanih z mednarodnim prebivališčem in zaposlitvijo staršev. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti predstavlja temeljni pravni akt, ki ureja ta področja in zagotavlja, da so državljani Evropske unije deležni ustreznih socialnih pravic, ne glede na to, kje v Uniji so zaposleni ali prebivajo. V tem članku bomo podrobno raziskali, kako uredba vpliva na uveljavljanje družinskih dajatev, porodniškega nadomestila in drugih povezanih pravic v Sloveniji, zlasti v primerih, ko je eden ali oba starša zaposlena v drugi državi članici.
Koordinacija sistemov socialne varnosti v EU
Temeljni princip Uredbe (ES) št. 883/2004 je zagotavljanje, da imajo državljani EU pravico do socialne varnosti v državi članici, kjer delajo ali prebivajo, in da se pravice, pridobljene v eni državi članici, upoštevajo pri uveljavljanju pravic v drugi državi članici. To pomeni, da se pri določanju pristojnosti za izplačilo družinskih dajatev, kot so otroški dodatek, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek, upošteva več dejavnikov, predvsem pa status zaposlitve staršev in prebivališče otroka.
V skladu z Uredbo, mora družinske dajatve primarno zagotavljati država stalnega ali dejanskega prebivališča otroka, kadar je v tej državi ena od upravičenih oseb zaposlena. Če pa je eden od staršev zaposlen v drugi državi članici, medtem ko otrok prebiva v Sloveniji, je lahko primarno pristojna država, kjer je zaposlen eden od staršev. Na primer, če je otrok s prebivališčem v Republiki Sloveniji (RS) dodeljen enemu od staršev (npr. materi), ki je nezaposlen v RS, drugi starš (npr. oče) pa je zaposlen v Avstriji (AT), kjer je določena preživnina, se šteje, da je otrok "družinski član" pri očetu. V takem primeru je Avstrija primarno pristojna za izplačevanje družinskih dajatev, kot je otroški dodatek.
Določanje primarne in sekundarne pristojnosti
Ko govorimo o določanju pristojnosti za izplačilo družinskih dajatev, ločimo med primarno in sekundarno pristojnostjo. Primarno pristojna država je tista, ki je dolžna izplačati celoten znesek družinskih dajatev v skladu s svojo zakonodajo. Sekundarno pristojna država pa je tista, ki izplača morebitno razliko v višini družinskih dajatev, če je ta razlika ugodnejša za upravičenca.
Druga država članica, na primer Avstrija, postane primarno pristojna, kadar je v tej državi vsaj ena od upravičenih oseb do družinskih dajatev zaposlena v smislu Uredbe, v državi stalnega prebivališča otroka (npr. Sloveniji) pa nobena od upravičenih oseb ni zaposlena. Če je eden od staršev zaposlen v drugi državi članici, na primer v Avstriji, in otrok prebiva v Sloveniji, kjer eden od staršev ni zaposlen, je Avstrija primarno pristojna. V primeru, da v Sloveniji niste upravičeni do otroškega dodatka, ker presegate cenzus, boste v državi, kjer je en od staršev zaposlen, prejeli celoten otroški dodatek po zakonodaji te države. Vlogo za otroški dodatek morate vložiti v Sloveniji vsakih 12 mesecev ali v primeru spremembe.
Kadar je za izplačilo družinskih dajatev primarno pristojna druga država članica, je država stalnega prebivališča sekundarno pristojna, torej le za izplačilo morebitne razlike v višini družinskih dajatev. V drugi državi članici mora upravičena oseba uveljavljati pravico do otroškega dodatka, vse dokler je ta država primarno pristojna. V redkejših primerih je določitev primarne ali sekundarne pristojnosti lahko bolj zapletena. V takih situacijah se je priporočljivo čim prej obrniti na Centralno enoto, ki bo posredovala informacije drugim državam članicam preko evropskega elektronskega sistema za izmenjavo podatkov (EESSI).
Primeri "nove družine" in mednarodnih situacij
Evropska koordinacija sistemov socialne varnosti se v zadnjem času sooča z novimi izzivi, ki izhajajo iz tako imenovanih "novih družin". Belgija, Francija in Luksemburg so 30. maja 2022 posredovale pojasnjevalno noto glede določanja pristojnosti v teh primerih. Iz sprejete vsebine izhaja, da se pri določanju primarne/sekundarne pristojnosti po 68. členu Uredbe upošteva tudi struktura družine.
Primer 1: Biološka mati je brezposelna, biološki oče je zaposlen v Sloveniji, novi materin partner pa je zaposlen v Avstriji, otrok pa živi v Sloveniji. V tem primeru je treba skrbno preučiti, katera država je primarno pristojna. Če je oče zaposlen v Sloveniji in ima otrok tam stalno prebivališče, bi lahko bila Slovenija primarno pristojna. Vendar pa je treba upoštevati tudi status novega partnerja in njegovo zaposlitev v Avstriji, kar lahko vpliva na določanje pristojnosti.
Primer 2: Biološka mati je zaposlena v Avstriji, biološki oče je brezposeln, novi materin partner pa je zaposlen v Sloveniji, otrok pa živi v Sloveniji. V tej situaciji je ključno, da je mati zaposlena v Avstriji, kar bi lahko Avstrijo postavilo v položaj primarno pristojne države za družinske dajatve, čeprav otrok živi v Sloveniji.
Izmenjava podatkov med državami članicami poteka izključno preko evropskega elektronskega sistema za izmenjavo podatkov (EESSI) na podlagi sklepa F2 z dne 23. septembra 2010. Ta sistem omogoča hitro in učinkovito posredovanje informacij, kar je ključno za pravilno in pravočasno določanje pristojnosti ter izplačilo družinskih dajatev.
Porodniško nadomestilo in starševsko varstvo v Sloveniji
Slovenska zakonodaja na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov ponuja širok nabor pravic, ki so namenjene podpori staršem v času nosečnosti, poroda in prvih let otrokovega življenja. Te pravice vključujejo materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek.
Izjava predsednika vlade Goloba o vladnih ukrepih za zmanjšanje motenj preskrbe z naftnimi derivati
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja. Traja 105 dni in se praviloma prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Mati mora delodajalca pisno obvestiti o nastopu materinskega dopusta vsaj 30 dni pred nastopom. Vlogo za materinski dopust vloži na centru za socialno delo (CSD), kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta.
Očetovski dopust je namenjen očetom in traja 15 koledarskih dni. Oče ga lahko izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. Vloga za očetovski dopust se vloži na CSD. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev, skupaj 320 dni. Lahko je v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Starševsko nadomestilo, ki se izplačuje v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, znaša 100 % osnove. Osnova za izračun je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, če jo uveljaviš 30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. V primeru, da vložiš zahtevek po tem roku, bo pravica priznana od dneva vložitve vloge. Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pravico lahko uveljavlja mati ali oče pri CSD, največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Dodatek za nego otroka je družinski prejemek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov. Mesečna višina dodatka znaša 102,40 EUR za otroke s posebnimi potrebami, ali 204,80 EUR za otroke s težjimi oblikami oviranosti ali določenimi hudimi boleznimi.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka.
Posebne situacije in pravice
V primeru, ko eden od staršev dela v Avstriji, mati pa je zaposlena v Sloveniji, kjer ima otrok stalno prebivališče, je Slovenija primarno pristojna za izplačilo družinskih dajatev. Vendar pa je treba upoštevati tudi situacijo, če eden od staršev ni zaposlen v Sloveniji. Če v Sloveniji niste upravičeni do otroškega dodatka, ker presegate cenzus, boste v državi, kjer je en od staršev zaposlen (npr. Avstrija), prejeli celoten otroški dodatek po zakonodaji te države. Vlogo za otroški dodatek morate vložiti v Sloveniji vsakih 12 mesecev ali v primeru spremembe.
V primeru, ko je za izplačilo družinskih dajatev primarno pristojna druga država članica (npr. Avstrija), je Slovenija sekundarno pristojna, torej le za izplačilo morebitne razlike v višini družinskih dajatev. Upravičena oseba mora v drugi državi članici uveljavljati pravico do otroškega dodatka, vse dokler je ta država primarno pristojna. Če je bila vloga za otroški dodatek zavržena, na primer zaradi nepravilne izpolnitve obrazcev ali pomanjkanja dokumentacije, je pomembno, da se ponovno obrnete na pristojne organe in popravite morebitne napake.
V primeru, ko je bila vloga za otroški dodatek zavržena, ker na primer niste predložili vseh zahtevanih dokumentov, je nujno, da se obrnete na pristojne organe in dopolnite vlogo. V kolikor krajevno pristojni center za socialno delo ugotovi, da Republika Slovenija na podlagi podatkov, navedenih na vlogi za uveljavitev pravice do družinskih prejemkov v skladu z Uredbo ni primarno pristojna država članica, se vloga odstopi Centralni enoti. Centralna enota nato drugo državo članico obvesti z obrazcem F003, da Republika Slovenija ni primarno pristojna država za izplačilo družinskih prejemkov in hkrati sporoči datum vložitve vloge v Republiki Sloveniji. Pravico do družinskih prejemkov morajo upravičenci uveljavljati v drugi državi članici (primarno pristojna država), vse dokler je ta država primarno pristojna.
Vpliv dohodnine in davčnih olajšav
Pri izračunu porodniškega ali materinskega nadomestila se upoštevajo enaki prispevki kot pri izračunu plače. Čas porodniške se šteje v skupno delovno dobo. Vsem rezidentom pripada splošna davčna olajšava, ki jo delodajalci ponavadi že upoštevajo pri izračunu neto plače. Na voljo so tudi številne druge olajšave, ki lahko vplivajo na končni znesek prejemkov. Pri izračunu starostne pokojnine se zahtevana starost zniža zaradi skrbi za otroke.
Pri izračunu neto plače je pomembno upoštevati tudi olajšave za vzdrževane družinske člane. Če ima partner višjo plačo, je za vaju ugodneje, če olajšavo za otroke uveljavlja on. Po izračunu vaše neto porodniške izračunajte še njegovo neto plače z vključeno olajšavo za otroka in brez. Če se soočate z brezposelnostjo v času nosečnosti, obstajajo možnosti in socialne pravice, ki jih lahko uveljavljate, kot so starševski dodatek, denarna socialna pomoč, subvencija najemnine in pomoč ob rojstvu otroka.
Zaključek
Uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov in porodniškega nadomestila v Sloveniji, še posebej v primerih mednarodnih situacij, zahteva natančno poznavanje evropske zakonodaje in nacionalnih predpisov. Uredba (ES) št. 883/2004 zagotavlja koordinacijo sistemov socialne varnosti, kar pomeni, da so državljani EU zaščiteni ne glede na svojo lokacijo. V primeru nejasnosti ali kompleksnih situacij je priporočljivo poiskati strokovno pomoč pri pristojnih institucijah, kot so centri za socialno delo ali Centralna enota, ki lahko nudijo potrebna pojasnila in pomoč pri uveljavljanju pravic.
tags: #csd #dohodnina #porodniska