Socialne pravice v nosečnosti in po porodu v Sloveniji

Nosečnost in obdobje po porodu predstavljata pomembno življenjsko obdobje, ki prinaša s seboj številne spremembe in nove izzive. V Sloveniji je v ta namen vzpostavljen obsežen sistem socialnih pravic, ki staršem nudijo finančno, materialno in socialno podporo v ključnih trenutkih. Razumevanje teh pravic je ključnega pomena za zagotavljanje optimalne skrbi za mater in otroka ter za lažje soočanje s finančnimi in praktičnimi vidiki starševstva. Ta članek podrobno predstavlja posamezne socialne pravice, ki so na voljo nosečnicam in novopečenim staršem, z namenom poenostavitve postopkov uveljavljanja in zagotavljanja celovite podpore.

Materinski dopust: Osnova za pripravo in nego

Materinski dopust je zakonsko določen čas, namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Ta dopust traja 105 dni. Nosečnica ga običajno nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Pomembno je vedeti, da neizrabljenega dela materinskega dopusta po otrokovem rojstvu ni mogoče izrabiti, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če mati ob rojstvu otroka še ni obvestila delodajalca o izrabi materinskega dopusta, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če zdravstveno stanje tega ne dopušča, v katerem primeru lahko obvestilo odda eden od njenih svojcev.

S 1. aprilom 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Vsebine, objavljene na spletnih straneh, veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po tem datumu.

Nosečnica, ki se pripravlja na porod

Očetovski dopust: Aktivno vlogo očeta od prvega dne

Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka, skupaj z mamo, sodelovali pri negi in varstvu otroka. Ta dopust traja 30 koledarskih dni. Oče mora izrabiti prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, in sicer od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Če izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, na primer ob rojstvu otroka. Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo, najkasneje do nastopa očetovskega dopusta. V primeru rojstva dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Če oče očetovskega dopusta ne izrabi, ga lahko koristijo druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka.

Starševski dopust: Podpora za oba starša

Pravico do starševskega dopusta ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Pri tem lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Enako velja, če oče prenese del dopusta na mater. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo, starša pa se pisno dogovorita o izrabi najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. V primeru rojstva dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.

Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb, lahko uveljavlja starševski dopust v obsegu kot ga imata mati ali oče, odvisno od starosti otroka. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, ki je že izkoristil starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.

Nadomestilo plače: Finančna podpora med dopusti

Nadomestilo plače je osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. Pravica do nadomestila obsega materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred določenim obdobjem. V primeru, da oseba ni zavarovana za starševsko varstvo, a je bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih, je tudi upravičena do starševskega nadomestila, pri čemer se kot osnova upošteva usklajena višina osnovnega zneska minimalnega dohodka. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove in ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.

Družina z dojenčkom, ki prejema podporo

Otroški dodatek: Pomoč pri preživljanju in vzgoji

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če jo uveljavljate po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta, pri čemer se o vsaki nadaljnji upravičenosti do podaljšanja pravice odloča posebej. Do otroškega dodatka je upravičen eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v njej, do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. V primeru novorojenčka je potrebno vlogo oddati v tridesetih dneh od rojstva otroka, da bo pravica veljala od meseca njegovega rojstva. Če prejmete odločbo o vračilu otroškega dodatka in imate še naprej veljavno pravico, se bo po pravnomočnosti odločbe začel avtomatični poračun dolga.

Dodatek za veliko družino: Podpora večjim družinam

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let. Po 18. letu starosti pa je upravičenost mogoča, če imajo otroci status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Dodatek za družino s tremi otroki znaša določen znesek, za družino s štirimi ali več otroki pa je znesek višji, ne glede na materialni položaj družine. Vlogo vložijo samo družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka.

Dodatek za nego otroka: Pomoč pri posebnih potrebah

Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, v določenih primerih pa tudi dlje. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša določen znesek za otroke s posebnimi potrebami, kot so motnje v duševnem razvoju, gibalne oviranosti ali določene hude bolezni.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Podpora pri skrbi za otroka s posebnimi potrebami

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo in dokazilo o številki transakcijskega računa.

Grafični prikaz starševskih pravic

Denarna socialna pomoč: Osnovna socialna varnost

Denarna socialna pomoč je prejemek, namenjen tistim posameznikom ali posameznicam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Upravičen je lahko tisti, katerega dohodek na osebo ne dosega zakonsko predpisane meje. Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli kot enkratni znesek ali za obdobje od 3 do 6 mesecev, odvisno od potreb. Prejemnik izredne denarne socialne pomoči je dolžan porabiti sredstva za namen, za katerega so bila dodeljena, in predložiti dokazila o porabi.

Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni finančni prispevek

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Ta pomoč znaša določen znesek in je namenjena vsem staršem, ne glede na materialni položaj, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in tukaj dejansko živijo. Pravico lahko uveljavlja mati, oče otroka ali druga oseba ter posvojitelji, če pravice ne uveljavlja eden od staršev. Pravico lahko uveljavite na CSD, ki je krajevno pristojen glede na vaše prebivališče, največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.

Pravice študentk in študentov

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. Kot študentka - mati imate prednosti in pravice pri štipendijah ter bivanju v študentskem domu. Dobivate lahko starševski dodatek. Starši s subvencionirano študentsko prehrano imajo pravico do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Pravica do dodatnih subvencioniranih obrokov velja za vsakega otroka, uveljavi pa jo lahko le eden od staršev.

Druge oblike podpore in pomoči

V primeru težav v družini, nasilja ali odvisnosti, obstajajo različne oblike pomoči. Nosečnica, ki je odvisna od psihoaktivnih substanc, lahko poišče zdravniško pomoč v Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti. V primeru nasilja se lahko obrnete na center za socialno delo ali na katero od varnih hiš. V stiski ali ob potrebi po začasni namestitvi vam lahko pomagajo v materinskih domovih.

Za dodatne informacije in pomoč se lahko obrnete na vaš center za socialno delo, kjer vam bodo svetovali glede vseh navedenih pravic in postopkov njihovega uveljavljanja.

24 UR ZVEČER | KDO SLEDI ZORANU STEVANOVIČU? | POP TV

tags: #csd #nosecnica #zdravstveno

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.