Dojenje je eden najpomembnejših procesov v zgodnjem razvoju dojenčka, ki mu zagotavlja neprecenljivo hranilno in imunološko podporo. Vendar pa se lahko doječe matere soočijo z dilemami, ko je potrebno jemanje zdravil, vključno z antibiotiki. V zadnjem času, ko se veliko govori o koronavirusu SARS CoV-2 in bolezni COVID-19, se marsikatera doječa mati na svetovalke za dojenje in drugo zdravstveno osebje obrne z vprašanjem, kako je s prenosom virusa na dojenčka in ali lahko v takšnih primerih varno doji. Ta članek bo podrobno obravnaval vprašanja glede dojenja med jemanjem antibiotikov, pa tudi v povezavi z drugimi okužbami, z namenom zagotoviti celovite in natančne informacije.
Prenos virusov in bakterij v materino mleko ter varnost dojenja
Dojenje je najboljši in najbolj naraven način hranjenja dojenčka, izključno do 6. meseca starosti dojenčka, nato pa ob ustrezni gosti prehrani do 2. leta starosti otroka oz. še dlje, dokler materi in otroku to ustreza. Pri večini virusnih okužb matere materino mleko ni pomemben način prenosa okužbe na dojenčka in je nadaljevanje dojenja v teh primerih najbolj koristno, tako za mater kot za otroka. Trije virusi naj bi se preko materinega mleka prenašali od matere na dojenčka: citomegalovirus (CMV), virus HIV in T-celični limfotropni virus (HTLV-I). Pri drugih virusnih okužbah je prenos preko materinega mleka zanemarljiv, virusna okužba pa se lahko prenese preko neposrednega stika matere z otrokom.
Tudi bakterijske okužbe pri materi se redko prenesejo na otroka preko materinega mleka. Pri nekaterih bakterijskih okužbah se svetujeta kratkotrajno prenehanje dojenja in v tem prehodnem času črpanje mleka, ki se potem zavrže. Običajno se lahko dojenje začne po 24 urah po prejemu terapije (kadar gre za okužbe z gonorejo, H. influenzae, Streptococcus B. in Staphilococcus), nekoliko daljši zamik je potreben pri okužbah s T. pallidum in M. tuberculosis. V nekaterih omenjenih primerih je potrebna profilaktična terapija za otroka.
Uporaba antibiotikov med dojenjem
Uporaba protimikrobnih zdravil naj ne bo razlog, da mati ne doji. Otrok je bil okužbi v vseh primerih izpostavljen že prej, pred obiskom zdravnika in postavitvijo diagnoze. V teh primerih, ko je dojenje varno in je antibiotik združljiv z dojenjem, bi s prenehanjem dojenja otroka prikrajšali za hranila in imunološko korist, saj preko materinega mleka otrok dobi pomembne zaščitne dejavnike, ki ugodno vplivajo na njegov imunski sistem. Seveda tudi tukaj, tako kot tudi pri vsakem drugem zdravljenju in zdravilih, za vsak posamezen primer tehtamo razmerje med koristjo za mater in tveganjem za otroka.
Dojenček ali dojen otrok okužbi običajno torej ni izpostavljen preko materinega mleka, ampak zaradi tesnega stika, v katerem mati in dojenček živita. S prenehanjem dojenja zaradi okužbe se ta izpostavljenost ne zmanjša, razen če se mati in dojenček fizično ločita za daljši čas in skrb za otroka prevzame nekdo drug. Se pa ob prenehanju dojenja otrokova zaščita lahko zmanjša.
Večina antibiotikov je združljiva z dojenjem, posebej tisti, ki se predpisujejo pri mastitisu. V navodilih vseh zdravil sicer piše, da se uporaba odsvetuje nosečnicam in doječim materam, to je rutinsko, da se zavaruje proizvajalec pred morebitnimi tožbami. Prepričani smo, da vam zdravnica ni predpisala nekaj, kar bi bilo z dojenjem nezdružljivo. Prilagojeno mleko ni potrebno. Več zmede je celo lahko zaradi njega kot zaradi antibiotika.
Dojenje in COVID-19
Študij na področju COVID-19 in prenosu preko materinega mleka še ni veliko, vendar v teh, ki so bile opravljene, zaenkrat novega koronavirusa niso zaznali v humanem mleku. Kot velja tudi za druge viruse in bakterije, je večja verjetnost prenosa virusa preko neposrednega stika z dojenčkom, torej preko razvajanja, poljubljanja, božanja, negovanja, skupnega spanja kot pa preko materinega mleka. Če ste zboleli za COVID-19 in dojite, je najbolje, da se o nadaljevanju dojenja posvetujete s svetovalko za dojenje. Na splošno strokovnjaki za dojenje po vsem svetu svetujejo nadaljevanje dojenja na podlagi do zdaj znanih informacij. O nadaljevanju dojenja se pogovorite znotraj družine.
Če ste preveč oslabeli, da bi lahko dojili, si lahko mleko tudi črpate in otroka na alternativni način (npr. po žlički) hrani družinski član. Če se odločite za nadaljevanje dojenja, si pred vsakim dojenjem in po njem temeljito umijte roke, v skladu s priporočili zdravstvene stroke. Če imate simptome (kašelj, kihanje, povišana telesna temperatura), med dojenjem nosite masko, ki si jo pravilno nadenite in snemite, po vsakem dojenju pa jo zavrzite.
Če se odločite za črpanje mleka, si mleko črpajte dovolj pogosto (vsaj 8-krat dnevno, če je dojenček mlajši od 6 mesecev), da boste ohranjali čim večjo produkcijo mleka za kasneje. Uporabljajte kakovostno prsno črpalko. Pred črpanjem si dobro umijte roke. Črpalko očistite po smernicah za čiščenje črpalke in stekleničk za mleko, navodila so običajno priložena k črpalki. Če imate simptome bolezni, med črpanjem nosite masko. Če je možno, naj otroka, dokler ne ozdravite, hrani nekdo drug.
Svetovna zdravstvena organizacija, Unicef in druge institucije, ki se ukvarjajo z dojenjem, svetujejo, naj se v primeru okužbe matere, če ta ni hospitalizirana, doječ par ne ločuje, ampak naj se poskrbi za higieno ter preventivo pred prenosom okužbe. Seveda pa mati v primeru okužbe, bolezni, ko se slabo počuti in je izčrpana, potrebuje dodatno pomoč. Potrebuje namreč dovolj počitka, zdravo uravnoteženo prehrano in dovolj tekočine, da bo lahko čim prej okrevala in skrbela za dojenčka. V teh primerih naj družina stopi skupaj in pomaga po svojih najboljših močeh.
Če imate vprašanja in ne veste, na koga bi se obrnili, so svetovalke za dojenje tudi med epidemijo na voljo po telefonu ali elektronski pošti.
Konkretni primeri in pogosta vprašanja
Primer 1: Antibiotik Anaclosil 500mg in sum na mastitis
Mama vprašuje, ali lahko doji otroka med jemanjem antibiotika Anaclosil 500mg, ki ji je bil predpisan zaradi možnosti razvoja mastitisa. Zdravilo je bilo predpisano v odmerku dva dni po dve tabletki na 6 ur, nato pa po eno na 6 ur, skupaj deset dni. V navodilih proizvajalca zdravil dojenje odsvetujejo, zdravnica pa je svetovala nemoteno dojenje. Mama se sprašuje, ali naj prva dva dni dojenje kombinira z dodajanjem nadomestka.
Večina antibiotikov je združljiva z dojenjem, posebej tisti, ki se predpisujejo pri mastitisu. Ne poznamo prakse, da se zdravilo predpisuje preventivno, vendar ker nismo zdravniki, ne presojamo navodil zdravnice. V navodilih vseh zdravil sicer piše, da se uporaba odsvetuje nosečnicam in doječim materam, to je rutinsko, da se zavaruje proizvajalec pred morebitnimi tožbami. Prepričani smo, da zdravnica ni predpisala nekaj, kar bi bilo z dojenjem nezdružljivo. Prilagojeno mleko ni potrebno. Več zmede je celo lahko zaradi njega kot zaradi antibiotika.
Mama je kasneje pojasnila, da je antibiotik dobila zaradi temperature 38,8, ki je po dveh Lekadolih padla. Na dojki, ki jo je prej močno bolela, je bila rdeča lisa, ni pa bila več trda, niti ni več tako bolela. Pravzaprav sta bili obe dojki precej prazni, še dan prej pa je imela mleka precej preveč. Zdravnica se je odločila, da je bolje, če antibiotik vzame.
Primer 2: Kombinacija antibiotikov Hiconcil 500 in Efloran 400
Mama je prejela dva antibiotika: Hiconcil 500 (amoxicillinum) in Efloran 400 (metronidazolum), oba 3x/dan. Zdravnik je rekel, da ni problema z dojenjem, farmacevtka pa je dojenje odsvetovala dokler jemlje Efloran, medtem ko Hiconcil ni problem. Enako je mama prebrala tudi v navodilih za uporabo teh antibiotikov. Ker ima na zalogi samo mleko za 3 obroke, se sprašuje, kaj storiti. Otrok je star 5,5 mesecev in že je 1/2 gostega obroka na dan, ostalo pa dojenje.
Po preverjanju v E-lactanii, kjer se išče po učinkovini ("metronidazole"), je bilo ugotovljeno, da ima tudi metronidazol "zeleno luč", označen je kot združljiv z dojenjem, brez tveganj za doječo mamico ali doječega se otroka. Gre za pogosto uporabljen antibiotik, celo pri majhnih otrocih, pri čemer ni zabeleženih nobenih znanih stranskih učinkov. Po uporabi teh zdravil je možno, da se nekatere telesne tekočine obarvajo nekoliko rdeče, kar pa ne predstavlja nobene nevarnosti za otroka.
Tudi dr. Thomas W. Hale v svojem priročniku "Medications and Mothers’ Milk" navaja, da gre za široko uporabljen antibiotik, tudi v pediatriji. Študije niso ugotovile nobenih negativnih učinkov na doječe otroke. Tudi ko so matere prejemale visoke doze, je otrok prejel bistveno manjše doze, kot bi jih dobil, če bi ga pediater neposredno zdravil s tem zdravilom, in tudi bistveno manj od priporočenih najvišjih terapevtskih doziranj za otroke. Izračunano je bilo, da otrok dobi relativno od 11,7% do 24% materine doze. Doziranja so bila od 400 do 600 in 1200mg/dan. Čeprav se ti deleži zdijo visoki, dr. Hale spomni, da je metronidazol pogosto uporabljeno zdravilo pri nedonošenih novorojenčkih, majhnih in večjih otrocih. V primeru skrbi je priporočljivo, da se ponovno povpraša otrokovega pediatra ali postavi vprašanje na forumu Pediatrija.
Glede črpanja mleka, 5-krat v 24 urah, vsaj 10 minut na vsaki dojki, je priporočeno in običajno čisto primerno za vzdrževanje laktacije. Če se otrok doji aktivno, bo lahko tudi po ponovnem začetku dojenja, sam povečal oz. uravnaval tvorbo mleka, pač glede na to, koliko se bo dojil. Črpalka je samo pokazatelj, koliko vi v nekem trenutku lahko načrpate, ne pa, koliko se mleka tvori v določenem času. Mleko se namreč v dojke ne nateka, tvori se sproti in ves čas. Nekatere mamice nič ne morejo načrpati, pa je tvorba primerna. Otrok, ki je zdrav, aktiven in se že zna dobro podojiti, bo vedno lahko dobil še dodatno mleko, če bo dlje na dojki, če se bo dodatno pristavljal, mnogi bodo pa že v krajšem času dobili na dojki več mleka, kot pa ga mamica lahko načrpa. Če bi se vam zdelo, da si težko črpate, da gre vsak dan npr. manj, potem bi lahko dodali kakšno črpanje, torej povečali število črpanj, čas črpanja pa je lahko tudi krajši.
Večerna kriza pri dojenčkih je pogosta. Ni nujno, da je otrok lačen, lahko pa kaže znake hlastanja in izpuščanja dojke, kar so lahko tipični znaki kakih prebavnih težav. Ni vedno lahko otroka uspavati. Če dojko zavrne in popije po steklenički, to ni znak, da je bil lačen, vendar če slabše napreduje, vsekakor moramo pomisliti tudi na to. Lahko se na steklenički tudi samo umirja, tolaži. Deklica je v 5,5 mesecih napredovala za 4,5 kg, kar je v okviru normalnega napredovanja. Če je na minimumu, potem najbrž dodatka ne potrebuje za napredovanje, vemo pa, da je včasih zvečer res težko in je steklenička s prilagojenim mlekom lahko en način umirjanja.
Pomagajte nam rešiti dojenčka Hadramija 1:00
Primer 3: Antibiotik Hiconcil 250 mg in cepljenje
Mama je prehlajena in je dobila antibiotik Hiconcil 250 mg, ki se lahko uporablja med dojenjem. Dojenček je star 3 mesece in je bil prvič cepljen pred 4 dnevi. Tudi on je začel drugi dan po cepljenju kašljati, kot sama, vendar drugih znakov bolečin ne kaže (normalno pije in se ne joka). Mama se sprašuje, če jemanje antibiotika lahko kaj vpliva na njegovo reakcijo s cepivom, da le-to ne bi bilo dovolj učinkovito, ter kakšne znake bolezni mora imeti dojenček, da mora k zdravniku in ali njegov prehlad drugi dan po cepljenju, ker je sedaj manj odporen, lahko kaj vpliva na cepljenje.
Na ta vprašanja ni mogoče strokovno odgovoriti brez zdravniške presoje. Zagotovo pa za dojenje ni ovir. Vsekakor je priporočljivo, da se za natančne odgovore glede vpliva zdravil na cepljenje in znake bolezni, ki zahtevajo obisk pri zdravniku, obrnete na forum Pediatrija ali svojega pediatra.
Splošna priporočila in uporaba zdravil rastlinskega izvora
Veliko doječih mater mora po porodu uporabljati zdravila bodisi zaradi novonastalih zdravstvenih težav ali že prej odkritih kroničnih bolezni. Kadar je mogoče, se spodbuja dojenje tudi ob zdravljenju doječe matere. Vedno pa je potrebno upoštevati tudi vpliv zdravila na dojenega otroka. Doječe matere velikokrat skrb za novorojenčka postavljajo pred skrbjo za svoje zdravje. Glavna skrb mater ob uporabi zdravil med dojenjem je vpliv zdravil na zdravje in razvoj dojenčka. Največkrat dojenja med zdravljenjem ni nujno prekinjati, še manj se sme ukinjati zdravljenje matere ob resnih zdravstvenih težavah. Ob resnejših zdravstvenih težavah mora doječo mater vedno pregledati zdravnik. Za večino obolenj imamo na voljo zdravila, kjer je dojenje možno in uporaba zdravil predstavlja bistveno večjo korist za dojenčka, kot je tveganje za nastanek neželenih učinkov zaradi zaužitega zdravila preko materinega mleka.
Zdravljenje doječih mater vedno stremi k zmanjševanju tveganja za dojenčka, pri čemer se vedno pretehta koristi in tveganja zdravljenja za otroka in mater. Zdravljenje je individualno, upošteva se tudi zdravstveno stanje matere in otroka, starost in razvitost otroka. V določenih primerih lahko manjšo izpostavljenost zdravilu pri doječem otroku dosežemo tako, da mati vzame zdravilo tik po dojenju ali tik, preden se pričakuje, da bo dojenček imel daljše obdobje spanja.
Prvi nasvet lekarniškega farmacevta je običajno nefarmakološke narave, če zdravstveno stanje to dopušča. Pri glavobolu je torej priporočljivo, da najprej poskusite s počitkom in pitjem tekočine. Pri zaprtju pa s povečanim vnosom prehranskih vlaknin in redno telesno dejavnostjo. Kadar je potrebno zdravljenje, posegamo po učinkovinah, za katere je znano, da se v materino mleko izločajo v majhni količini in se pri doječih materah že dalj časa uporabljajo, kot so paracetamol pri bolečini in vročini ali ibuprofen pri močnejših bolečinah, namesto acetilsalicilne kisline-aspirina.
Ljudje zdravila rastlinskega izvora pogosto razumejo kot naravna in popolnoma varna, zato po njih pogosto posegajo tudi nosečnice in doječe matere. Splošno priporočilo velja, da je potrebna previdnost pri uporabi zdravil med nosečnostjo in dojenjem, enako pa velja tudi za uporabo zdravilnih rastlin v tem obdobju. Odsvetovana je npr. uporaba drog z delovanjem na maternico (žajbelj, pelin, brin, glog), drog s pirazolidinskimi alkaloidi (gabez, lapuh, repuh), odvajal z antrakinonskimi glikozidi (sena, krhlika, rabarbara, aloja) ali drog z učinkom na hormonski sistem (sladki koren, cimcifuga, žen-šen). Določene zdravilne rastline pa se že tradicionalno uporabljajo pri doječih materah (npr. sporiš, plodovi grenkega navadnega komarčka in navadne kumine ter islandski lišaj za povečanje izločanja mleka). Prav tako velja za varno uporaba nekaterih zeliščnih čajev (npr. kamilica, regrat, listi koprive, poprova meta), četudi klinične študije niso bile izvedene, njihova dolgoletna tradicionalna uporaba pa ni pokazala škodljivih učinkov. Zaužita količina naj kljub temu ne presega dveh skodelic dnevno.
V času dojenja je ob uporabi zdravil vedno treba preveriti vpliv zdravil na zdravje in razvoj otroka. Zato vedno, pri zdravniku in v lekarni povejte, da dojite!
Tveganje za dojenčka je odvisno od odmerka zaužitega zdravila preko mleka, stopnje razvitosti organov, odgovornih za farmakokinetične procese pri dojenčku in učinka zdravila na dojenčka ter laktacijo. Če je le mogoče, izberemo učinkovino, ki je na dojenčkih dobro proučena in se pri doječih materah že dolgo uporablja.
Za dojenčka materino mleko predstavlja najprimernejšo prehrano v prvih mesecih življenja, pa tudi zaščito pred bakterijskimi, virusnimi in parazitskimi črevesnimi infekcijami ter zmanjšuje pogostost razvoja alergijskih bolezni, sistemskih infekcij in kroničnih otroških bolezni. Kljub vsemu pa obstaja tudi nekaj kontraindikacij za dojenje. To so hude materine bolezni, tudi okužba s HIV, zasvojenost z drogami in galaktozemija pri dojenčku.
Če vam torej predpišejo antibiotike, vprašajte zdravnika, ali lahko škodi otroku. Večinoma pa že vnaprej izberejo takšne, ki so primerna zdravila med dojenjem. Praviloma se dobi za skoraj vsako vrsto zdravila enega ali več preparatov, ki jih sme jemati tudi doječa mati in ob tem še naprej dojiti. Zaradi varnosti vseeno še enkrat vprašajte svojega zdravnika.