V zadnjih letih je slovenska in širša javnost bila priča več žalostnim dogodkom, ki so povezani s smrtjo novorojenčkov in dojenčkov, ter primeri, ki postavljajo pod vprašaj učinkovitost delovanja pristojnih državnih organov pri varovanju otrokovih pravic. Ti primeri, čeprav se razlikujejo po okoliščinah, opozarjajo na kompleksnost sistemov zaščite ranljivih posameznikov in na nujnost stalnega izboljševanja postopkov ter medsebojnega sodelovanja.
Primer iz Gradca: Novorojenček Najden Mrtev, Preiskava Ustavljena
Avstrijsko državno tožilstvo je ustavilo preiskavo proti 20-letni Hrvatici, ki je bila osumljena, da je ubila svojega novorojenčka. Mrtvega dojenčka je konec septembra lani na strehi nadstreška za avtomobile v eni od graških četrti našel sosed. Mater so isti dan aretirali, a so jo po dveh tednih izpustili na prostost, saj sum umora ni bil potrjen. Mati je v hiši živela z družino, vendar brez otrokovega očeta. Kot poroča Kronen, je poročilo pokazalo, da se je dojenček očitno zadušil med porodom. V vsakem primeru ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil otrok ob rojstvu živ ali že mrtev. Ta primer poudarja težavnost ugotavljanja vzroka smrti novorojenčkov, še posebej v primerih, ko porod poteka v neprimernih okoliščinah ali brez medicinske pomoči.
Tragedija v Beli Krajini: Smrt Dojenčka v Socialno Ranljivi Družini
Pred enim letom je v Beli krajini prišlo do smrti trimesečnega dojenčka, ki je umrl doma. Dojenčka je imela 19-letna Romkinja, medtem ko je bil njihov oče v zaporu. Romkinja je z dojenčkom pred letom dni prišla živet v Radovico pri Metliki, kjer ji je Center za socialno delo Metlika našel dom. Pred tem je namreč z otroki živela v gozdu, v baraki brez vode, elektrike in ogrevanja. Na novega leta dan sta ji prišla voščit oče in mama, ki sta opazila, da je dojenček mrtev. Zaradi suma kaznivega dejanja so poklicali policijo, ki pa ni ugotovila, da bi bila smrt otroka posledica kaznivega dejanja. Kot poroča Delo, so jim z Okrožnega tožilstva Novo mesto sporočili: "V omenjeni zadevi ni bila podana kazenska ovadba, ampak poročilo, in kazenski postopek ni bil uveden." Ta primer odpira vprašanja o pravočasnem in učinkovitem ukrepanju centrov za socialno delo v primerih socialne ogroženosti in potencialnega zanemarjanja otrok.
Novorojenček v Gornji Radgoni: Porod na Domu s Tragičnim Izidom
Minuli torek je pri porodu na domu na območju Gornje Radgone umrl novorojenček. Tragični dogodek na podlagi doslej zbranih podatkov nima znakov kaznivega dejanja, so potrdili na murskosoboški policijski upravi. Na murskosoboški policijski upravi so pojasnili, da bodo kriminalisti o svojih ugotovitvah podali poročilo na pristojno okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti. Po smrti novorojenčka so policisti in kriminalisti opravili ogled kraja in o svojih ugotovitvah sproti obveščali dežurnega državnega tožilca in preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča. Tako na ministrstvu za zdravje kot v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije so pojasnili, da z dogodkom niso bili uradno seznanjeni. Po poročanju Slovenskih novic naj bi na domačiji, kjer je prišlo do poroda s tragičnim izidom, živela zakonca iz Nemčije. Na območju naj bi bil ob dogodku tudi policijski helikopter, ki je eno osebo prepeljal v UKC Maribor. Neuradne informacije o tem, ali je bil pri porodu prisoten tudi zdravstveni delavec ali pa je porodnica rojevala brez tovrstne pomoči, sicer niso enotne.
Rojstvo v tujini in Zakonodaja: Primeri in Pomanjkljivosti
S premalo preglednimi prihodi oseb iz tujine so se v zdravstvu pred leti že ubadali. Pred desetletjem in pol so poročali o zapletu pri rojevanju s pomočjo babice iz Avstrije. Življenje porodnice so rešili v jeseniški splošni bolnišnici, otrok pa je bil zdrav. V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije so takrat opozarjali na širšo težavo z delom tujih babic, ki v Sloveniji niso registrirane in nimajo slovenske licence za opravljanje zdravstvenih storitev. Treba se je zavedati, da porod ne poteka vedno tako, kot bi si želeli, so izpostavljali v jeseniški bolnišnici. Ministrstvo za zdravje je kasneje objavilo strokovne usmeritve za načrtovani porod doma. Dokument med drugim pojasnjuje, kdaj je tveganje za zaplete večje. Predvidel je tudi, kako zagotoviti osnovne pogoje za porod v domačem okolju. Z ustreznim dovoljenjem za opravljanje poroda na domu v Sloveniji ta čas delujejo štiri babice, je razvidno iz objave ministrstva za zdravje. Babic iz tujine med njimi trenutno ni. Dovoljenje za opravljanje poroda na domu v Sloveniji imajo glede na aktualno objavo ministrstva za zdravje štiri diplomirane babice. Strokovne usmeritve pri načrtovanem porodu v domačem okolju predvidevajo več varovalk, ki ščitijo porodnice in novorojenčke. O začetku takšnega poroda je diplomirana babica na primer dolžna obvestiti službo nujne medicinske pomoči in odgovornega zdravnika v najbližji porodnišnici, prav tako ju obvesti o zaključku poroda. Če porod ne poteka normalno ali pride do nujnih stanj, je o vseh okoliščinah poroda in zdravstvenem stanju porodnice dolžna nemudoma obvestiti specialista ginekologije in porodništva v najbližji porodnišnici. V takih primerih je treba organizirati premestitev s službo nujne medicinske pomoči. Večje strokovne nepravilnosti in pomanjkljivosti pri izvajanju porodov na domu so v zbornici zdravstvene in babiške nege v preteklosti ugotovili pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti Pinard. Diplomirani babici Tejči Moškrič so v tem primeru, kot so sporočili marca, za obdobje sedmih let odvzeli licenco za samostojno opravljanje babiške nege. Sankcijo je zbornica babici izrekla že oktobra lani, vendar zaradi zakonskih ovir odločbe ni mogla objaviti prej. Z nedavnimi zakonskimi spremembami so zbornice v zdravstvu nekatere pristojnosti pri nadzorih izgubile. Izredni strokovni nadzori so po novem v domeni nove javne agencije za kakovost v zdravstvu.
Koga izbrati: ginekolog proti babici | Kaj je babica? Kaj je ginekolog?
Primeri Zanemarjanja in Nasilja nad Otroki: Vprašaj o Delovanju CSD
Junija letos je v Sv. Lovrencu pri Preboldu v razgretem avtu umrl še ne dve leti star deček. V javnosti je zaokrožila informacija, da so policisti pred tem že prejeli anonimno prijavo o sumu zanemarjanja mladoletne osebe. Mama naj bi otroka meseca marca, oblečenega zgolj v bodi, za eno uro pozabila v avtu. O dogodku so obvestili CSD Šaleško-Savinjska. Zaradi neljubega dogodka, ki je osvetlil marsikatero pomanjkljivost pri delovanju pristojnih državnih organov, so v CSD Savinjsko-Šaleška kasneje izvedli notranjo revizijo. Ta je pokazala, da informacije, s katerimi je razpolagal CSD do tega tragičnega dogodka, niso bile zadostna podlaga za začetek ukrepanja po uradni dolžnosti in za začetek aktivnosti izvajanja javnih pooblastil posebnega varstva otrok in mladostnikov. Revizija je pokazala tudi, da je strokovni delavec sicer začel z ugotavljanjem dejanskega stanja in izvedel določene ukrepe, a bi moral vztrajati na vzpostavitvi stika z materjo.
Nedolgo za tem so slovenski mediji poročali o primeru dečka, ki se je od očeta vrnil pozitiven na kokain. Da z dečkom nekaj ni v redu, je mama posumila takoj, ko ga je prišla iskat. Pri tem v oči najbolj bode podatek, da je mama večkrat opozarjala na odvisnost očeta od drog, vendar CSD ni nikoli ukrepal. V zelo kratkem času je tako prišlo do dveh dogodkov, ki pod vprašaj postavljata delovanje državnih organov. Ti naj bi v skladu z Ustavo RS zagotavljali varstvo otrokom, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok.
Zakonik o družini (DZ) od 15. člena dalje določa, da sodišče presodi, da je otrok ogrožen, "če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju" (157. člen DZ). Učinkovitost izvajanja določb o ukrepih je odvisna predvsem od doslednega obveščanja centrov za socialno delo ali sodišč o zaznanih okoliščinah, na podlagi katerih je mogoče sklepati na ogroženost otroka. To narekuje 180. člen. Čeprav naj bi center v primeru prejema takšnega obvestila izvedel vse potrebno za zaščito koristi otroka, smo v zgornjih primerih videli, da v praksi ni vedno tako. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so izpostavili, da bodo zato večjo pozornost namenili preventivni dejavnosti.
Med ukrepe za varstvo koristi otroka prištevamo začasne odredbe, nujne odvzeme otroka in ukrepe trajnejšega značaja. Da so (nujni) odvzemi najhujši možen poseg v družino, se dobro zaveda Helena Govekar, vodja intervencijske službe pri CSD Ljubljana. Telefon ima venomer pri sebi, saj se odvzemi lahko zgodijo ob katerikoli uri vse dni v letu. V tem času se je srečala z najrazličnejšimi primeri zanemarjanja otrok in nasilja v družini. "Veliko je žalosti. Včasih naletimo na zelo neurejene razmere, ko otroci spijo na tleh oziroma golih vzmetnicah, in so žrtve nasilja. Lahko pa obravnavamo tudi navzven povsem urejeno družino, kjer starševska vloga oziroma vzgoja preide v nasilje. To je prisotno v vseh slojih družbe. Občasno je odvzeme zelo težko izvesti, vendar jih moramo, ker je to naša naloga. Zgodi se tudi tisto, kar naj se ne bi, saj centri morda kaj spregledajo. Postopek sprožijo, ko prejmejo prijavo na sum, da je otrokovo življenje ogroženo. Nujni odvzem otroka izvede center za socialno delo. DZ nujni odvzem otroka ureja v 167. členu in določa, da če je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom otroka staršem, center za socialno delo odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod, še preden sodišče odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe. Otroka se ne sme namestiti k osebi, ki ne more biti skrbnik.
Na MDDSZ sicer ne razpolagajo s podatkom o številu odvzetih otrok v Sloveniji. Interventna služba CSD Ljubljana, ki deluje cel dan, je pred tremi leti izvedla sedem nujnih odvzemov, v katerih so odvzeli trinajst otrok. Lani in letos je bilo odvzemov precej manj, in sicer dva na leto, ko so odvzeli približno štiri otroke. Razlogi za odvzeme se od primera do primera razlikujejo, saj vsak primer v družini na CSD obravnavajo individualno. Najpogostejši razlogi za odvzem so zanemarjanje otroka, izvajanje nasilja nad otrokom in nezmožnost staršev poskrbeti za ustrezno vzgojo, oskrbo in nego otroka v smislu zadovoljevanja otrokovih potreb. CSD od proučitve prijave skozi različne faze obravnave izdela oceno ogroženosti otroka. V procesu se pridobijo pomembni podatki o otroku, o družini, širšem okolju, ki se vrednotijo s stališča ogroženosti otroka. Krizne situacije, ko so otroci življenjsko ogroženi in jih je treba nemudoma zaščititi, ponavadi ugotavljajo policisti na nujnih intervencijah. V postopek potem vključijo še interventno službo CSD. V takih primerih je odvzem takojšnji. "Ko naletiš na petmesečnega pretepenega otroka, nujni odvzem otroka zagotovo izvedeš. Nujni odvzem se zgodi tukaj in zdaj, družinska zgodovina ni pomembna. Ko nas policija pokliče, gremo na teren in presodimo. Če ugotovimo, da bodo otroci ogroženi, izpeljemo nujni odvzem in v dvanajstih urah sodišču podamo predlog. To ima v roku 24 ur čas, da izda akt, kar ponavadi traja sedem dni," pojasni Govekar.
Pri odločitvi za odvzem naj bi vselej pretehtala korist otroka, v določenih primerih pa se zdi, da so odločitve CSD-jev in sodišč v nasprotju z osnovnim vodilom. Naj spomnimo na primer velenjskih dečkov, ko je CSD Velenje dečka, ki sta po smrti mame živela pri babici in dedku, odpeljal in ju namestil v rejniško družino. Mesec kasneje je MDDSZ tudi zavrnilo vlogo babice za opravljanje rejništva, ki jo je oddala pred odvzemom. Kasneje pa je Vrhovno sodišče pravnomočno odločilo, da je bilo z odvzemom vnukov poseženo v ustavno varovano pravico tožnice do družinskega življenja. Če je bil v tem primeru odvzem preuranjen, pa so v primeru otroka v razgretem avtomobilu na CSD-ju morda odreagirali (pre)pozno.
Na Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije (SCSD) odgovarjajo na tovrstne očitke: "Moramo se zavedati, da je odvzem otroka staršem skrajni ukrep, ki ga je dopustno izreči le, kadar noben od drugih ukrepov ni dovolj učinkovit in ne zavaruje otroka v zadostni meri. Stiske ljudi in naloge, s katerimi se ob tem centri za socialno delo ukvarjajo, so občutljive narave. Razumljivo je, da se informacije, ki jih dobimo v javnosti in se dotikajo ranljivih skupin, predvsem otrok, dotaknejo tudi naših src. Ustvarimo si svoje mnenje, imamo pričakovanja in vemo, kaj bi moral kdo storiti, čeprav ne poznamo vseh ključnih dejstev. Centri za socialno delo so v vlogi, da podatkov, na podlagi katerih so sprejeli strokovne odločitve v konkretnem primeru, ne smejo deliti z javnostjo."
Direktorica CSD Maribor Marjana Bravc meni, da so očitki javnosti velikokrat pavšalni, brez poznavanja situacije. "Očitki so velikokrat pavšalni, brez poznavanja situacije. Javnosti ne moremo in ne smemo seznanjati s podrobnostmi posameznih primerov, zato lahko ta velikokrat neupravičeno kritizira in obsoja naše odločitve. CSD-ji ne moremo poznati vseh primerov, zato je odgovornost vseh državljanov, da nam ali pa policiji prijavijo vsak sum nasilja nad otrokom." Ker je od uveljavitve Družinskega zakonika preteklo že nekaj let, so na SCSD na podlagi evalvacij in izkušenj MDDSZ že naslovili predloge za spremembe in dopolnitve zakonika. Prav tako so predlagali svojega člana v medresorsko delovno skupino, ki bo pripravila predloge za spremembe in dopolnitve. Bravčeva meni, da je to področje pri nas ustrezno urejeno. Največjo težavo vidi v stereotipih družbe o nasilju, toleranci laične in delu strokovne javnosti do nasilja. "Premalo je tudi strokovnega kadra. Na povečevanje socialno zahtevnih situacij, ki terja našo vključitev in velikokrat dolgotrajno obravnavo, se ne odziva z evalvacijo. Obstoječe število strokovnih kadrov na CSD niti ne zmore ustrezno obravnavati vseh zadev." Sogovornica iz CSD Ljubljana - Helena Govekar pa kot največjo pomanjkljivost izpostavi počasne postopke na sodiščih, zaradi katerih otroci po kriznih centrih ostajajo tudi po več mesecev, čeprav naj bi bili tam le 21 dni.
Tragedija v Jesenicah: Sum Mučenja in Zanemarjanja
Včeraj so s Policijske uprave Kranj sporočili, da tamkajšnji kriminalisti obravnavajo sum storitve kaznivega dejanja zanemarjanja in surovega ravnanja na škodo otroka. Zvečer so sporočili, da je otrok v zdravstveni ustanovi umrl. Zato se preiskava intenzivno nadaljuje v smeri še drugih sumov kaznivih dejanj. Kot so potrdili, so kriminalisti pridržali dve osebi, šlo naj bi za dekličino mater in njenega partnerja, ki so ju že privedli k preiskovalni sodnici pristojnega sodišča. Kot je povedal dekličin oče, je na možnost surovega ravnanja v novi družini nekdanje partnerice opozarjal pristojne. Na jeseniškem centru za socialno delo, ki je obe družini obravnaval, ker so se starši razhajali, so za tragičen dogodek izvedeli včeraj. Kot je za medije povedala direktorica CSD Jesenice Anita Bregar, v nobeni družini ni bilo suma na nasilje ali grobo ravnanje z otroki. Kot so v soboto zapisali na spletni strani uprave za zaščito in reševanje, so ob 12.16 uri jeseniški gasilci posredovali v naselju Slovenski Javornik, od koder so z reševalnim vozilom prepeljali poškodovanega otroka v bolnišnico Jesenice. Dva dni kasneje se je začela kriminalistična preiskava. Po neuradnih informacijah naj bi bila malčica žrtev mučenja in pretepanja. Na njej naj bi ugašali cigarete. Otrok naj bi bil zanemarjen in podhranjen. Deklica naj bi imela zlomljeno ključnico in trtico ter poškodbe reber in glave.
Kako Govoriti z Otroki o Smrti
Povedati otrokom, da je umrl nekdo od bližnjih družinskih članov, je za starše lahko zelo boleča naloga, še posebej takrat, ko se morajo ob tem soočati z lastnim žalovanjem. Stvar postane še težja, če so otroci še majhni in težko razumejo, kaj je smrt. Kljub temu je pomembno, da se teh vprašanj z otroki lotimo na način, ki jim bo pustil čim manj travm in omogočil družini, da preboli najhujšo žalost ter primerno počasti spomin na pokojnega.
Če se morate torej s svojim malčkom pogovoriti o smrti bližnjega, vam v nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih točk, ki so vam pri tem lahko v pomoč:
- Naj bo vaša razlaga čim bolj preprosta: Otroku stvar predstavite zelo jasno in neposredno. Malčki morajo slišati preprost stavek, ki se jim bo zdel smiseln. Zato lahko rečete nekaj takega: "Žalostno novico imam. Včeraj je umrl dedek." Ko mu novico sporočite, dajte otroku nekaj časa, da predela, kar ste mu povedali.
- Otroka pomirite: Za otroka je lahko velik vir tesnobe, ko sliši, da je umrl nekdo, ki mu je bil blizu. Če ljubljene osebe nenadoma ni več ob njem, lahko pomisli, da bo tudi on kar iznenada umrl. Zato je zelo pomembno, da ga pomirite s preprosto razlago, recimo: "Dedkovo srce je zbolelo in je nehalo delovati." Nato pa otroku zagotovite, da se to njemu ne bo zgodilo kar tako.
- Vzemite si čas in otroku prisluhnite: Pomembno je, da se zavedamo, kako se otroci na smrt odzivajo zelo različno. Medtem ko malčki morda ne bodo imeli veliko povedati, bodo nekoliko starejši otroci morda jokali, drugi se bodo zatopili v igro in novice nekaj časa ne bodo sprejeli, obstaja pa tudi možnost, da vas bodo zasuli z vprašanji. Poskusite nanje odgovoriti resnicoljubno in jasno, obenem pa jih pomirite z veliko objemi. Najpomembnejše je, da otroku prisluhnete ter mu ponudite nekaj tolažbe in ljubezni. Povsem običajno je tudi, da pokažete svoja čustva, zato ne skrbite, če vas bodo videli razburjene.
- Spodbujajte izražanje čustev: Vedno je koristno, če lahko izrazimo svoja čustva, še posebej pri otrocih. Otroku lahko pomagate tako, da mu recimo rečete: "Razumem, če si žalosten. Tudi sama se počutim zelo žalostno, saj smo imeli dedka zelo radi in tudi on nas je imel rad." Bodite pa pripravljeni, da se nekateri otroci morda ne bodo odzvali tako, kot bi pričakovali. Bodite odprti in jim prisluhnite v vseh fazah žalovanja in tudi pozneje.
- Pojasnite praktične spremembe: Smrt v družini ima lahko pomembne posledice za vsakdanjo rutino, zato otroku vnaprej pojasnite vse morebitne spremembe. Če boste recimo morali ostati pri sorodniku in zanj poskrbeti, naj bo otrok seznanjen s spremembami, da bo povsem pripravljen in ga ne bo zajela tesnoba.
- Pojasnite prihodnje dogodke: Pogrebi niso zgolj izjemno čustveni dogodki, pač pa vključujejo tudi nekatere neobičajne obrede, ki malčka lahko zmedejo ali vznemirijo. Zato je zelo koristno, če jim na kratko in razumljivo pojasnite, kaj se bo v tem času dogajalo. Pomembno je, da vedo, da bodo ljudje jokali, da bodo molili in da se bodo veliko pogovarjali o dedku.
- Otroku ponudite zadolžitev: Otroci se radi počutijo kot del dogajanja, zato jim bo morda v pomoč, če jim med pogrebno slovesnostjo dodelite določeno zadolžitev. Pri mlajših otrocih je to lahko nekaj preprostega, da recimo držijo kakšen cvet: dejavna vloga jih bo zaposlila in lažje se bodo osredinili na obred.
- Črpajte iz vere: Ena od številnih lepot katolištva je vera v večno življenje. Zato lahko otroku pojasnite, da je dedek na zelo srečnem kraju, v nebesih pri Bogu, in da se lahko vsak dan obrne nanj s kratko molitvijo in dedek mu bo prisluhnil. Za malčke, pa tudi za odrasle, je to lahko zelo pomirjujoča misel!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.