Deklaracija o terapevtski prekinitvi nosečnosti, dokument Svetovnega zdravniškega združenja (SZZ), predstavlja pomemben mejnik v razpravi o umetni prekinitvi nosečnosti. Sprejeta je bila na 25. skupščini SZZ leta 1970 v Oslu in čeprav je neobvezna za nacionalna zdravniška združenja, postavlja temeljna stališča in smernice glede izvajanja tega medicinskega postopka. Deklaracija izhaja iz temeljev zdravnikovega poslanstva, ki jih opisuje Ženevska zdravniška zaobljuba, in poudarja primarno vlogo zdravnika pri spoštovanju in ohranjanju človeškega življenja od njegovega spočetja dalje.
Etična Stališča in Pravica Zdravnika do Odklona
V svojem uvodnem členu SZZ poudarja temelje zdravnikovega poslanstva, ki jih opisuje Ženevska zdravniška zaobljuba. Ta del deklaracije služi kot prolog, kjer avtor jasno opredeli primarno zdravnikovo vlogo, ki je "spoštovanje in ohranjanje človeškega življenja od njegovega spočetja dalje". Ta etična podlaga je ključna za razumevanje nadaljnjih določb deklaracije.
Drugi člen SZZ opozarja na morebitna razhajanja med interesi nosečnice in interesi njenega še nerojenega otroka. Hkrati pa poudarja, da so stališča o življenju nerojenega otroka večplastna in med ljudmi različna. To priznanje kompleksnosti in različnih pogledov je bistveno za spoštovanje avtonomije posameznika.
V tretjem členu deklaracija pojasnjuje, da pogosto obstajajo razlike med znanstveno utemeljenimi resnicami glede življenja in stališči nosečnice, ki izvirajo iz njenega osebnega prepričanja in osebne vesti. Ta člen se končuje z zahtevo, da moramo pri odločanju upoštevati in spoštovati obe gledišči. To načelo spoštovanja individualne vesti in znanstvenih dejstev je temelj za etično obravnavo.
Četrti člen deklaracije SZZ navaja, da predpisovanje stališč in pravil v zvezi z umetno prekinitev nosečnosti ni izključna dolžnost zdravniškega stanu. Kljub temu si mora zdravniški stan prizadevati za varstvo bolnikov in pravice zdravnikov. Iz tega izhaja stališče SZZ, ki meni, da se prekinitev nosečnosti lahko opravi le kot terapevtski ukrep.
Šesti člen deklaracije daje zdravniku pravico, da izvedbo posega zaradi osebnih prepričanj in moralnih zadržkov tudi odkloni. Ta pravica pa je pogojena z zagotovitvijo nadomestnega specialista, ki bo poseg opravil. To zagotavlja, da pravica do odklona zdravnika ne ogrozi pravice pacientke do zdravstvene oskrbe.
Pomembno je poudariti, da deklaracija govori izključno o medicinski indikaciji za splav in se ne dotika populacijsko načrtovanih prekinitev nosečnosti, t.i. socialnih indikacij. To jasno omejuje področje njene veljavnosti in poudarja njen terapevtski značaj.
Pravna Ureditev v Sloveniji
V Sloveniji je področje umetne prekinitve nosečnosti urejeno s Kodeksom medicinske deontologije Slovenije, Zakonom o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (ZZUUP) in 55. členom Ustave Republike Slovenije (URS). ZZUUP določa, da je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena na željo ženske do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. V primeru zdravstvenih indikacij se na zahtevo nosečnice lahko izvede prekinitev nosečnosti, ki traja več kot deset tednov, le če je tveganje za življenje in zdravje nosečnice ter njeno prihodnje potencialno materinstvo manjše od tveganja pri nadaljevanju nosečnosti in porodu.
Vaša pravica do zdravja je lahko kršena, če vam zavrnejo postopek splava, čeprav so zanj izpolnjene zakonske zahteve. Če vam je bil zavrnjen dostop do informacij o vašem zdravju in zdravju otroka, ki ga pričakujete, ali če o stanju niste bili pravočasno, pravilno in ustrezno obveščeni, to lahko negativno vpliva na vaše zasebno življenje in povzroči kršitev vaše pravice do zasebnega življenja. Vaša pravica do zasebnega in družinskega življenja zajema pravico do svobodne izbire, ali boste postali starš. Možnost splava je časovno omejena, zato je časovni dejavnik ključnega pomena. Potrebne zdravstvene preiskave je treba opraviti pravočasno, da se boste lahko nemudoma odločili, ali boste nosečnost prekinili.
Če ste mladoletni, mora zdravnik o vaši nosečnosti in splavu običajno obvestiti vaše starše ali zakonite skrbnike. Vseeno pa je odločitev za splav popolnoma vaša.
Postopki Prekinitve Nosečnosti
Če ste se za umetno prekinitev nosečnosti že odločili, sta vam na voljo dva načina prekinitve: prekinitev nosečnosti z zdravili in kirurška prekinitev nosečnosti. Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni nujno boljši, razlikujeta pa se v postopku izvedbe in času nosečnosti, za katerega sta najbolj primerna.
Prekinitev Nosečnosti z Zdravili (Medikamentozni Splav)
Prekinitev nosečnosti z zdravili je v zelo zgodnji nosečnosti bolj učinkovita kot kirurška metoda. Režim tovrstnih tablet običajno sestoji iz dveh zdravil: mifepristona, ki mu sledi misoprostol. Mifepriston je prva tableta, ki jo vzamete, in deluje tako, da blokira hormon progesteron, ki je nujno potreben za vzdrževanje in razvoj nosečnosti. Običajno 24 do 48 ur po zaužitju mifepristona posameznik vzame misoprostol, bodisi doma ali v kliniki, odvisno od navodil zdravnika ginekologa. Misoprostol povzroči krčenje maternice, kar povzroči krče in krvavitev, podobno močni menstruaciji. Ženske se za prekinitev z zdravili navadno odločajo, ker imajo boljši občutek, saj se jim zdi, da je poseg manj invaziven in da ni neposrednega posega v maternico.
Po zaužitju zdravil mifepristona in misoprostola v zgodnji nosečnosti pride do umetne prekinitve nosečnosti v približno 98% primerov. Sprejem v bolnišnico za opazovanje traja običajno 3-4 ure. Med tem časom se ponavadi pojavi krvavitev, ki je nekoliko močnejša od običajne menstruacije. Medicina uporablja kombinacijo dveh zdravil: mifepristona (Mifepryston, Mifegyne, 200 mg) in prostaglandina misoprostola.
Po zaužitju prve tablete (mifepristona) se lahko pojavijo krči, podobni ali močnejši od menstrualnih, bolečina v medenici, slabost in bruhanje, glavobol ter blaga krvavitev. Redko se zgodi, da ženska že po prvi tableti močno zakrvavi doma, v tem primeru se mora takoj zglasiti na kliniki. Ko se ženska vrne na kliniko po 1 ali 2 dneh, mora biti tešča. Največkrat se zdravilo misoprostol vstavi v nožnico, lahko pa se ga tudi zaužije ali raztopi v ustih (bukalna aplikacija). Ženska nato 3-4 ure leži in v tem času se pojavijo krči maternice in močnejša krvavitev (v 70% primerov). Če v tem času ne pride do krvavitve, ženska prejme dodatne tabletke in ostane na oddelku še nekaj ur. Približno 25% žensk močneje zakrvavi doma ali po odpustu.
Medicinski splav je varen in učinkovit postopek, če se izvaja pod vodstvom usposobljenega zdravnika. Prav tako je časovno občutljiv, saj se učinkovitost in protokoli razlikujejo glede na gestacijsko starost nosečnosti. Izkušnje z uporabo tabletke za splav se lahko razlikujejo od osebe do osebe. Eden od primarnih stranskih učinkov aborativne tabletke so krči, ki lahko segajo od blagih do hudih. Krče povzroči krčenje maternice, da bi prekinilo nosečnost, in so nujen del procesa. Stopnja bolečine zaradi krčev je lahko podobna ali intenzivnejša od močne menstruacije. Skupaj s krči se pričakuje močna krvavitev. Poleg krvavitve in krčev lahko nekateri posamezniki doživijo tudi druge simptome, kot so slabost, bruhanje, driska, zvišana telesna temperatura, mrzlica ali utrujenost.
V določenih situacijah, kot so znana alergija na zdravila, huda oblika ali neurejena astma, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk, huda slabokrvnost in nekatera druga redka obolenja, je potrebna skrajna previdnost pri uporabi teh zdravil, zato je vedno potreben temeljit pogovor z zdravnikom pred izvedbo. Če le-ta ugotovi, da ženska ni primerna kandidatka za prekinitev nosečnosti s tabletkami, ji bo svetoval kirurški splav.
Če gre za nosečnost do dopolnjenega 10. tedna, šteto od prvega dne zadnje menstruacije, se postopek prekinitve nosečnosti opravi na željo nosečnice. V primeru želje po prekinitvi nosečnosti v zgodnjem ali poznem stadiju najpogosteje uporabljamo metodo splava z zdravili. Metoda je izjemno učinkovita. Danes za umetno prekinitev nosečnosti uporabljamo učinkovini mifepriston in mizoprostol. Na postopek splava se je potrebno naročiti, s seboj pa vzeti zdravstveno kartico in podatek o krvni skupini. Ob sprejemu vas pregleda ginekologinja. Po pregledu prejmete tabletko mifepristona, ki jo zaužijete v ambulanti ali doma. Nato lahko greste domov. Drugi del prekinitve nosečnosti se opravi v bolnišnici zjutraj čez dva dni (v roku 36-48 ur) po zaužitju tablete mifepristona. Zdravstveno osebje v nožnico vstavi tableti mizoprostola, nato preživite od štiri do šest ur v bolnišnici na opazovanju. Zdravila sprožijo krče maternice ter krvavitev. Morebitne bolečine blažijo s protibolečinskimi zdravili. Med štiriurnim opazovanjem splavi 60-70% nosečnic, preostale pa splavijo po odpustu iz bolnišnice doma. Stranski učinki, ki so zelo redki, so lahko slabost, zaprtje, bruhanje, driska, občutek napihnjenosti, izpuščaj na koži. Krvavitve, ki se pojavijo, so običajno tako močne kot menstruacija, v približno petih odstotkih pa močnejše. Še sedem dni lahko pričakujete menstruaciji podobno krvavitev, potem pa še približno pet dni rjavega izcedka.
Po prekinitvi nosečnosti je potrebna ultrazvočna kontrola čez 2-3 tedne pri izbranem ginekologu. Ob neuspešni prekinitvi nosečnosti z zdravili je potrebno prekinitev dokončati s kirurško metodo.
Kirurška Prekinitev Nosečnosti
Instrumentalni postopek je hitrejši in pogosto ne zahteva dolgoročne kontrole ali pa je ta bistveno manj potrebna kot pri zdravstvenem ali medicinskem splavu. Končna odločitev o izbiri metode pa je seveda na strani ženske. Če govorimo o prekinitvi zgodnje nosečnosti, traja postopek, ki mu pravimo endometrijska aspiracija ali minimalni splav, približno eno minuto. Ker pacientke krvavijo in ker tudi ta postopek ni povsem neboleč, se pacientke včasih raje odločijo za instrumentalno prekinitev nosečnosti, čeprav ta morda ni povsem neboleča, zlasti pri ženskah, ki še niso rodile.
Najpogosteje uporabljena in preizkušeno učinkovita kirurška metoda prekinitve nosečnosti je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete (strgalke - kirurški instrument). Primerna je predvsem za ženske, ki so že rodile in tudi za doječe matere. V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metoda vakuumske aspiracije, pri kateri pa za izvedbo ni potrebna splošna anestezija. Poseg opravi ginekolog v operacijski sobi v splošni anesteziji (zdravila dobite v žilo). Za poseg morate biti tešči (nič zaužite hrane in tekočine vsaj 6 ur). Operater med posegom razširi maternični vrat in v maternico vstavi kovinsko cevko, s katero izsesa nosečnostno tkivo. Poseg traja približno 15 minut. Med posegom ne čutite bolečine. Možni zapleti operativnega posega so redki (poškodba maternice in materničnega vratu, infekcija). Krvavitev po posegu je ponavadi manjša od običajne menstruacije in lahko traja še do 7 dni. Bolečina po posegu je ponavadi zelo blaga. Priporočamo kontrolo pri izbranem ginekologu čez 2-3 tedne.
Kirurški splav opravi ginekologinja v bolnišnici. Nosečnost prekine tako, da razširi kanal materničnega vratu in nato vsebino maternične votline posesa z aspiratorjem. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, ginekologinja to opravi s posebnim instrumentom (kireto) v kratkotrajni splošni anesteziji. Med posegom ne čutite bolečine. Poseg je hiter, traja približno 15 minut, in varen, a kot pri vsakem kirurškem posegu pri njem obstaja majhna možnost zapletov (poškodbe maternice in materničnega vratu, okužbe). Če poseg poteka brez zapletov, lahko v spremstvu bolnišnico zapustite že nekaj ur po posegu. Ob odpustu vas ginekologinja seznani s potekom posega in vam da ustrezna navodila. Krvavitev po posegu je po navadi šibkejša od običajne menstruacije in lahko traja še do sedem dni. Bolečina po posegu je večinoma zelo blaga. Ob bolečini lahko vzamete sredstva za lajšanje bolečin (npr. Lekadol, Panadol).
Če prekinemo višjo nosečnost in naredimo klasično umetno prekinitev nosečnosti z anestezijo, ostanete v bolnišnici nekaj ur, na primer do popoldneva, zaradi anestezije. Če anestezije ni in če ni težav, pa vas lahko odpustijo takoj. Če med posegom ni prišlo do zapletov, lahko bolnišnico zapustite v nekaj urah, priporočljivo je v spremstvu svojcev ali partnerja.
Pri nosečnosti, višji od 10 tednov, je treba oddati vlogo za odobritev umetnega splava na komisijo prve stopnje. Postopek za umetno prekinitev nosečnosti se začne na zahtevo nosečnice. Za nosečnico, ki je nerazsodna, zahtevajo umetno prekinitev nosečnosti njeni starši oziroma skrbnik. Zahtevo ženske, pri kateri nosečnost traja več kot deset tednov, obravnava komisija prve stopnje. Če komisija meni, da za umetno prekinitev nosečnosti niso izpolnjeni pogoji po 18. členu tega zakona, zavrne zahtevo za umetno prekinitev nosečnosti. V tem primeru lahko nosečnica predlaga, da o njeni zahtevi odloči komisija druge stopnje. Če komisija prve oziroma druge stopnje dovoli umetno prekinitev nosečnosti, napoti nosečnico z vso dokumentacijo v zdravstveno organizacijo, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti. Podrobne informacije o postopkih umetnega splava in kako poteka obravnava na komisijah - če si noseča več kot deset tednov - prejmeš pri ginekologu, ki izda napotnico za umetni splav.
Potencialni Zapleti in Okrevanje
Kot vsak medicinski poseg, tudi umetna prekinitev nosečnosti nosi določena tveganja in morebitne zaplete. Med najpogostejše sodijo:
- Vnetje: Vnetje je možen zaplet, zato je pomembno, da pacientke ob morebitnih težavah čim prej poiščejo zdravniško pomoč. Če je vnetje dovolj zgodaj zdravljeno, običajno ne pusti posledic neplodnosti.
- Močnejša krvavitev: Nekoliko močnejša krvavitev od običajne menstruacije je pričakovana, v izjemnih primerih pa je lahko tudi obilnejša.
- Poškodba maternice ali materničnega vratu: V redkih primerih lahko pride do perforacije ali defekta maternice.
- Neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki: V 3-5% primerov je postopek prekinitve nosečnosti neuspešen, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov. V takšnem primeru je potreben ponoven poseg.
- Zapleti zaradi anestezije: Kot pri vsaki anesteziji, obstaja majhna možnost alergijskih reakcij ali poslabšanja že obstoječih bolezni.
V primeru zapletov vas zadržijo v bolnišnici dlje časa, ukrepajo glede na zaplet in poskrbijo za vašo varnost, za kar je praviloma potrebna dodatna terapija (antibiotiki, analgetiki, drugi obsežnejši operativni posegi itd.).
Po posegu se odsvetujejo spolni odnosi, težje fizično delo, kopanje in uporaba tamponov zaradi povečanega tveganja za infekcije. Priporoča se prhanje namesto kopanja. Priporočljiva je kontrola pri izbrani ginekologinji čez dva do tri tedne. Naslednja menstruacija ponavadi pride čez 4-5 tednov po posegu.
Svetuje se 3-5 dni bolniškega staleža - počitek, uporaba analgetikov po potrebi (ibuprofen, paracetamol). Prvih nekaj dni je pričakovana krvavitev podobna menstruaciji, ki se mora postopoma zmanjševati, dokler se ne spremeni v blage, rjave izcedke. Krvavitev oz. izcedki lahko po umetni prekinitvi nosečnosti trajajo tudi do en mesec. Med tem časom se odsvetuje uporaba tamponov. Spolni odnosi, kopanje oz. namakanje v vodi, obisk savne, ipd. se odsvetujejo, dokler je prisoten krvav/rjav izcedek.
Psihološka Podpora in Kontracepcija
V Sloveniji so na voljo psihologi in socialni delavci, ki so usposobljeni za strokovno pomoč že pred samim posegom. Če se pacientka odloča, ali prekiniti nosečnost ali ne, ji osvetlijo vse vidike nosečnosti in prekinitve nosečnosti. Izbira metode umetne prekinitve nosečnosti je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti.
Po posegu je pomembno tudi razmišljati o kontracepciji in načrtovanju prihodnjih nosečnosti. Pogovor z zdravnikom ali ginekologom o različnih metodah kontracepcije je ključen za odgovorno reproduktivno zdravje.
Pomembno je poudariti, da umetna prekinitev nosečnosti ne vpliva na plodnost, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti in ne vpliva na splošno zdravje. Prav tako ne poveča tveganja za raka dojke, ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav in ne povzroča neplodnosti.
Postopek umetne prekinitve nosečnosti je brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje. V redkih primerih, ko oseba nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja ali je tujka brez prebivališča v Sloveniji, je storitev samoplačniška. Strošek se lahko precej razlikuje, saj je odvisen od trajanja nosečnosti, načina prekinitve, vrste anestezije, trajanja bolnišničnega bivanja ipd.
Če ste ugotovili, da ste noseči, nosečnost pa je neželena, se najprej naročite na pregled pri izbrani ginekologinji. V kolikor niste opredeljeni pri izbranem ginekologu, se oglasite v najbližji ginekološki ambulanti in se posvetujte z zdravstvenim osebjem. Ginekologinja se bo z vami pogovorila in z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost. Izdala vam bo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določitev krvne skupine (če je še nimate) in po potrebi dodatne teste ter vam dala informacije, kako bo postopek potekal. Z napotnico se nato naročite na postopek v katerikoli regijski bolnišnici. V kolikor gre za nosečnost do dopolnjenega 10. tedna, šteto od prvega dne zadnje menstruacije, se postopek prekinitve nosečnosti opravi na željo nosečnice. V kolikor gre za nosečnost, ki traja več kot 10 tednov, pa se morate najprej zglasiti na Komisiji za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje, ki se redno sestaja v vseh regijskih bolnišnicah v Sloveniji.
tags: #deklaracija #o #terapevtski #prekinitvi #nosecnosti