Zaposleni starši v Sloveniji uživajo vrsto pravic, ki jim jih zagotavlja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in drugi relevantni predpisi, kot je Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Te pravice so zasnovane z namenom lažjega usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti, kar je še zlasti pomembno pri razporeditvi delovnega časa, predvsem pri krajšem delovniku zaradi starševstva, ki je namenjen varstvu in negi otroka.
Pravica do skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev ali druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Specifični pogoji za uveljavljanje te pravice so naslednji:
- Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka: Ta pravica pripada do tretjega leta starosti otroka.
- Eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka: V tem primeru lahko pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega koristite tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.
- Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka: V tem primeru pravica traja do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev. Nekatere novejše zakonodajne spremembe, ki temeljijo na evropski direktivi, podaljšujejo to obdobje do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
- Starši štirih ali več otrok: Pravico ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok, mlajših od 18 let, s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da imate z otroki skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter da ste bili zavarovani za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih ali ste bili aktivni iskalec zaposlitve vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih.
Pomembno je poudariti, da delodajalec delavcu te pravice ne more odreči, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Če delodajalec ne omogoči pravice do skrajšanega delovnika, mu grozi globa od 3000 do 5000 evrov, odgovorni osebi pa od 300 do 600 evrov globe.
Obseg skrajšanega delovnega časa
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Če je torej polni delovni čas 40 ur tedensko, lahko krajši delovnik zaradi starševstva znaša najmanj 20 ur tedensko. To pomeni, da lahko starši delajo po sedem, šest, pet ali najmanj štiri ure na dan.
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva lahko hkrati koristita tudi oba starša, vendar pri tem skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
Postopek uveljavljanja pravice
Postopek za uveljavljanje pravice do dela s krajšim delovnim časom je naslednji:
- Pogovor z delodajalcem: Najprej se je potrebno pogovoriti z delodajalcem in ga o nameravanem začetku dela s krajšim delovnim časom obvestiti najmanj 30 dni pred nastopom.
- Aneks k pogodbi o zaposlitvi: Po dogovoru z delodajalcem se sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi. Iz pogodbe oziroma aneksa mora izhajati obdobje, v katerem roditelj dela krajši delovni čas, ter navedeno število ur dela na teden oziroma na dan.
- Vloga na Centru za socialno delo (CSD): Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti nato uveljavljate na CSD-ju, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče. Vlogo oddate osebno ali po pošti, priložite pa aneks k pogodbi o zaposlitvi z navedenim obdobjem krajšega delovnika in številom ur. Vlogo je potrebno oddati največ 30 dni pred začetkom in najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega. V tem primeru se vam pravica prizna z dnem, ko začnete delati s krajšim delovnim časom od polnega.
- Zdravstvena dokumentacija: Če uveljavljate skrajšan delovnik do 18. leta starosti otroka zaradi zdravstvenih razlogov, je treba predložiti tudi ustrezno zdravstveno dokumentacijo.
Plačilo in prispevki
Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti. To pomeni, da na denimo polovičnem delovnem času prejmete polovico neto plače. Republika Slovenija pa vam zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, ter za zdravstveno zavarovanje prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov.
V letu 2019 je država izplačala 19,3 milijona evrov prispevkov za skrajšan delovni čas.
Razporeditev delovnega časa
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter Zakon o delovnih razmerjih ne določata posebnih omejitev glede razporeditve delovnega časa pri krajšem delovniku zaradi starševstva. Razporeditev delovnega časa je sestavni del pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavec in delodajalec določita sporazumno. Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati zakonske omejitve:
- Prepoved dela preko polnega delovnega časa: Delodajalec zaposlenemu na skrajšanem delovnem času zaradi starševstva ne sme odrediti dela preko določenega krajšega delovnika.
- Prepoved neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa: Zakon izrecno prepoveduje delodajalcu, da bi delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o starševskem varstvu, odredi delo v neenakomerno razporejenem delovnem času. To pomeni, da se delovni čas načeloma razporedi enakomerno, kar pomeni, da mora zaposleni vsak dan delati enako število ur.
- Omejitve v zvezi z nočnim in nadurnim delom: Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.
Kljub temu pa nekatere kolektivne pogodbe in sodna praksa nakazujejo, da lahko pride do določenih odstopanj, odvisno od specifičnih potreb delovnega procesa in dogovora med strankama. Delodajalec lahko odredi delo tudi popoldan, v soboto in nedeljo, vendar mora biti razporeditev delovnega časa skladna s pogodbo o zaposlitvi in zakonskimi omejitvami glede neenakomerne razporeditve.
Posebnosti in dodatne pravice
Delavec, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva, je sicer plačan sorazmerno svoji dejanski delovni obveznosti, vendar je zavarovan za polni delovni čas. Delavcem pripada tudi celotni letni dopust ter celotni regres za letni dopust. V tem pogledu gre vsekakor za več pravic kot pri krajšem delovnem času, ki ni vezan na starševstvo.
Primeri iz prakse in pogosta vprašanja
- Razporeditev dela v "mešane urnike": Delodajalec ne sme neenakomerno razporediti oziroma začasno prerazporediti delovnega časa. Predlagane oblike dela, kot so "mešani urniki" (npr. en teden zjutraj, dva tedna popoldan), direktno nasprotujejo zakonskim pravicam delavke in bi bile nezakonite.
- Neenakomerna razporeditev na tri delovne dni: Delavki, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva, se ne sme organizirati dela v neenakomerno razporejenem delovnem času. Delavka ima pravico, da dela krajši delovni čas, ki je organiziran skladno s pogodbo o zaposlitvi.
- Zavrnitev zahteve za krajši delovni čas: Delodajalec ne sme zavrniti zahteve delavke za delo v krajšem delovnem času zaradi starševstva, če izpolnjuje pogoje, saj ta pravica izhaja neposredno iz zakona.
- Pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov: Ta pravica se uveljavlja na Centru za socialno delo.
Druge pravice iz starševskega varstva
Poleg pravice do dela s krajšim delovnim časom, zakonodaja v Sloveniji ureja tudi druge pravice, povezane s starševskim varstvom:
- Materinski dopust: Namenjen je pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja. Traja 105 dni, od tega je 15 dni obveznih.
- Očetovski dopust: Namenjen očetom za nego in varstvo otroka v prvih mesecih življenja. Traja 15 koledarskih dni in ga je potrebno izrabiti do tretjega meseca starosti otroka.
- Starševski dopust: Namenjen materi in očetu, traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni). Del dopusta je neprenosljiv, del pa se lahko prenese med staršema.
- Starševski dodatek: Denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni prejemek za nakup opreme.
- Otroški dodatek: Doplačilo staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka.
Statistični podatki
V letu 2017 se je za skrajšan delovni čas odločilo 9891 slovenskih staršev, v letu 2018 10.454, v letu 2019 pa 10.397. V veliki večini se za krajši delovnik odločajo mamice. V letu 2019 je bilo denimo na skrajšanem delovnem času 20.456 mamic in 798 očetov, večinoma pa gredo na polovični delovnik.
Zaključek
Uveljavljanje pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva je pomemben ukrep za lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Kljub temu, da zakonodaja zagotavlja te pravice, je pomembno, da se starši dobro informirajo o svojih možnostih in postopkih, delodajalci pa spoštujejo zakonske obveznosti, da bi se izognili morebitnim sporom in sankcijam. Nepoznavanje zakonodaje s strani delodajalcev in delavcev glede tega področja je še vedno prisotno, zato je ključnega pomena stalno izobraževanje in informiranje.