Nosečnost in starševstvo delavcem prinašata posebno varstvo, ki velja pred, med in po sklenitvi delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zagotavlja vrsto pravic, ki ščitijo noseče delavke in mlade starše pred diskriminacijo in neupravičenimi odpovedmi. Kljub temu se v praksi pojavljajo primeri, ko delodajalci ne najdejo ustreznega delovnega mesta za noseče delavke, kar pogosto vodi v nejasnosti in spore.
Pravice delavcev pred sklepanjem delovnega razmerja
Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi delodajalec ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine ipd. Takšna vprašanja so neprimerna in predstavljajo kršitev načela enakosti ter prepoved diskriminacije na podlagi spola, starosti ali drugih osebnih okoliščin. Zavod RS za zaposlovanje lahko zavrne objavo prostega delovnega mesta delodajalca, če iz prijave izhaja očitna neenaka obravnava kandidatov zaradi osebnih okoliščin. Brezposelne osebe seznanjajo s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja ter tako tudi s prepovedjo diskriminacije.
Varstvo med trajanjem delovnega razmerja
Tudi v času trajanja delovnega razmerja delodajalec ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti. Delavka v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka. Zakon določa absolutno prepoved nočnega in nadurnega dela, če bi tako delo škodovalo njej, otroku ali zarodku. Staršem, ki negujejo otroka do 3 let starosti, zakon nudi pravico, da ne soglašajo z nočnim ali nadurnim delom, torej lahko delo opravljajo le, če se s tem predhodno pisno strinjajo.
Pomembno je poudariti, da mora delavka za pridobitev naštetih pravic delodajalca o svoji nosečnosti pravočasno obvestiti in nosečnost dokazati s predložitvijo zdravniškega potrdila. Če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju le-teh obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila. V primeru, da pri delavki nastopi nosečnost, sama pa poda ali sklene sporazumno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne more uveljavljati nadomestila za brezposelnost na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Posebno varstvo pred odpovedjo in prenehanjem delovnega razmerja
Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, prav tako ne delavki, ki doji otroka do enega leta starosti. Pred odpovedjo so zavarovani tudi starši, ki izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, ta prepoved pa velja še en mesec po izrabi tega dopusta. V vsem tem času delodajalec tudi ne sme opraviti nobenega pripravljalnega ravnanja, potrebnega za (naknadno) odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca (npr. dati objavo prostega delovnega mesta ali drugače iskati novega zaposlenega).
ZDR-1 v 115. členu določa, da v primeru, če se prične postopek za prenehanje delovanja delodajalca (stečajni postopek ali likvidacija), mora delodajalec o svoji želji in okoliščinah obvestiti pristojni inšpektorat za delo. V primeru, da nastopijo pogoji za izredno odpoved delovnega razmerja, mora delodajalec o svoji želji in okoliščinah obvestiti pristojni inšpektorat za delo. Inšpektorat mu na podlagi preučenih dejstev dovoli ali ne dovoli prenehanja delovnega razmerja z nosečo žensko.
Posebno varstvo nosečnice je odvisno od njenega aktivnega delovanja, saj mora slednja o svoji nosečnosti delodajalca nemudoma obvestiti. Naknadno obvestilo ni mogoče. Vendar pa zakon v določenih izjemnih primerih dopušča posebno varstvo pred odpovedjo tudi, če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost delavke. V takem primeru velja posebno pravno varstvo, če delavka takoj ali v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju le-teh obvesti delodajalca o svoji nosečnosti in to dokaže s predložitvijo zdravniškega potrdila.
Razlika med pogodbo za določen in nedoločen čas
Pomembno je razumeti razliko med tem, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas. V primeru pogodbe za nedoločen čas, je delavka med nosečnostjo in med starševskim dopustom zavarovana pred odpovedjo s strani delodajalca, razen v izjemnih primerih, kot sta krivdni razlog ali razlog nesposobnosti, za katera je potreben natančen in obsežen postopek.
Vendar pa je v primeru pogodbe za določen čas situacija drugačna. Če pogodba poteče med nosečnostjo ali med starševskim dopustom, se delovno razmerje avtomatsko prekine, saj je pogodba časovno omejena. Tudi če delavka rodi pred iztekom pogodbe za določen čas, se pogodba ne podaljša samodejno. Delodajalec mora v tem primeru izdati novo pogodbo, če želi delavko ponovno zaposliti. V primeru, da delodajalec ne podaljša pogodbe za določen čas, ga k temu nihče ne more prisiliti, ne glede na nosečnost. V takšnem primeru delodajalec nima več nobene obveznosti do delavke.
Zakaj bi na ustno zdravje morale biti še posebej pozorne nosečnice?
Primeri iz prakse in diskriminacija
Zgodba Irene Svet, 28-letne diplomirane medicinske sestre, ponazarja težave, s katerimi se srečujejo noseče ženske pri iskanju zaposlitve. Kljub primanjkljaju zdravstvenih kadrov, je Irena po prvem razgovoru, ko je povedala za svojo nosečnost, doživela zavrnitev pri več delodajalcih. Nekateri so ponudbo umaknili po prejemu pogodbe, drugi so jo celo vprašali o zdravniškem pregledu in možnosti, da bi nosečnost predstavljala "trdovratno nadlogo". Čeprav je bila Irena v enem primeru na koncu le zaposlena za tri mesece, njena zgodba odraža širši problem diskriminacije nosečnic na trgu dela.
Zagovornik načela enakosti, Boštjan Vernik Šetinc, pojasnjuje, da je zaskrbljujoče malo pritožb glede diskriminacije nosečnic, kljub temu, da se veliko žensk srečuje s podobnimi težavami. Ljudje se bojijo načeti to temo in večinoma kličejo le za nasvete. Vernik Šetinc poudarja, da delodajalec nima pravice izvedeti za nosečnost v prvi minuti, saj je to zasebna stvar. Vendar pa je treba delodajalcu povedati v primernem času, da lahko prilagodi delovni proces. Prve tri mesece, ko je negotovost največja, se nosečnosti običajno ne razkriva.
Kot je razvidno iz sodne prakse, na primeru sodbe v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi nosečnici, je pomembno, da delodajalec dejansko ve za nosečnost. V primeru, ko delavka obvesti nadrejeno osebo, to lahko zadostuje kot obvestilo delodajalcu, še posebej če je delavka v bolniškem staležu zaradi rizične nosečnosti. V sodni praksi je poudarjeno, da dokazno breme v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva nosi delodajalec. Če delodajalec ne more dokazati, da ni vedel za nosečnost delavke, ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Vloga države in družbe
Država s številnimi olajšavami in finančnimi spodbudami podpira delodajalca, da ga odsotnost ženske, ki gre na porodniški dopust, ne boli. Vendar pa Vernik Šetinc meni, da država naredi premalo na področju spolne diskriminacije. Pogreša učinkovito varstvo in sankcije, ki bi odvračale od kršitev. Tudi Zavod RS za zaposlovanje lahko zavrne objavo prostega delovnega mesta, če iz prijave izhaja očitna neenaka obravnava kandidatov.
Kljub temu se nekatera podjetja trudijo ustvariti prijazno delovno okolje. Podjetje Krka, tovarna zdravil, je zgled, saj pri zaposlovanju ne glede na spol, temveč na strokovno usposobljenost in osebnostne lastnosti kandidatov. V Krki je zaposlenih 62 odstotkov žensk, od tega tretjina starih do 35 let, kar kaže na zavedanje pomena ustvarjanja družine in nosečnosti.
Kljub zakonski zaščiti in prizadevanjem nekaterih podjetij, spolna diskriminacija ostaja problem. Zakoreninjeni predsodki vplivajo na dojemanje žensk na delovnem mestu. Ključnega pomena je ozaveščanje in spodbujanje žrtev diskriminacije, da prijavijo kršitve. Potrebno je ustvariti varno institucionalno okolje, kjer bodo ženske deležne učinkovite pomoči. Šele ko bo dilema, ali povedati za nosečnost, postala nekaj normalnega in vsakdanjega, se bo spremenilo tudi dojemaje žensk v času nosečnosti na področju zaposlovanja.
Pogodba o zaposlitvi je temeljni dokument, ki ureja pravice in obveznosti med delodajalcem in zaposlenim. V občutljivih delovnopravnih vprašanjih, kot je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, je kakovostno pravno svetovanje ključnega pomena tako za delodajalce kot za delavce.
tags: #delodajalec #ne #najde #ustreznega #delovnega #mesta