Nosečnost, rojstvo otroka in materinstvo so za vsako žensko izjemne življenjske prelomnice. Te pomembne dogodke pogosto spremljajo mešani občutki, med katerimi se lahko pojavijo tudi skrbi, utrujenost in žalost. Čeprav ti občutki običajno hitro izzvenijo, lahko njihova vztrajnost nakazuje na prisotnost depresije. Pomembno je zavedanje, da je depresija v nosečnosti in po porodu dokaj pogost pojav, ki prizadene vsako šesto žensko, ki je rodila. V Sloveniji to pomeni približno 3.300 žensk na leto. Nezdravljena obporodna depresija lahko traja mesece ali se ponavlja še vrsto let, kar lahko negativno vpliva tako na zdravje ženske kot na razvoj otroka.
Obporodna depresija: Pogostost in vpliv na družino
Skupina za reproduktivno zdravje žensk pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) je ob svetovnem dnevu zdravja, ki je bil letos posvečen ozaveščanju o depresiji, posebej izpostavila obporodno depresijo. Pripravili so vrsto gradiv, namenjenih ozaveščanju, lažjemu prepoznavanju te bolezni ter iskanju ustrezne pomoči, podpore, svetovanja in zdravljenja. Ta gradiva so dostopna na spletni strani NIJZ in vključujejo predloge za preprečevanje duševnih stisk in ohranjanje dobrega počutja v nosečnosti in po porodu, vire pomoči za nosečnice in mlade mamice v stiski ter presejalni vprašalnik za ugotavljanje tveganja za obporodno depresijo.
Dr. Zalka Drglin, raziskovalka na področju reproduktivnega zdravja z NIJZ, poudarja, da je depresija v nosečnosti in po rojstvu otroka dokaj pogost pojav. Z njo se sreča vsaka šesta ženska, ki je rodila, kar v Sloveniji pomeni približno 3.300 žensk letno. Če obporodne depresije ne zdravimo, lahko traja mesece ali se ponavlja še vrsto let. To lahko slabo vpliva na naše zdravje in posledično tudi na otrokov razvoj. V projektu Skupaj za zdravje Norveškega finančnega mehanizma so zato vzpostavili spletno rubriko, namenjeno informiranju o obporodni depresiji. Nosečnice in ženske po rojstvu otroka lahko neposredno dostopajo do anonimnega spletnega vprašalnika o tveganju za depresijo (EPDS) s povratnimi informacijami in po potrebi z usmeritvijo na strokovno pomoč. Na spletni strani NIJZ je objavljen tudi seznam virov strokovne pomoči v zdravstvenem sistemu s kontakti strokovnjakov s področja duševnega zdravja.
Depresija kot globalni izziv javnega zdravja
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je ob svetovnem dnevu zdravja 2017 opozorila, da depresija predstavlja resno težavo na področju javnega zdravja, ki ima dolgotrajne učinke na posameznika in cele družine. Depresija je pogosta duševna motnja, ki prizadene ljudi vseh starosti po vsem svetu. Tveganje za obolevnost za depresijo se povečuje z revščino, nezaposlenostjo, ob življenjskih prelomnicah, kot so izguba ljubljene osebe ali razpad zveze, ter zaradi bolezni in težav, ki jih povzročata uživanje alkohola in drog. Depresija povzroča duševno trpljenje in lahko posamezniku onemogoči opravljanje najpreprostejših vsakodnevnih opravil, uničujoče vpliva na odnose z družinskimi člani in prijatelji ter ovira udejstvovanje na področju dela, znotraj družine in skupnosti.
Depresija velja za najbolj razširjen vzrok manj zmožnosti na svetu. Za bolezen je značilna trdovratna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih običajno uživamo, ob spremljajoči, vsaj dva tedna trajajoči nezmožnosti, da bi poskrbeli za vsakdanje opravke. Osebe z depresijo se pogosto soočajo tudi z izgubo energije, spremembo teka in spanja, tesnobo, zmanjšano zmožnostjo koncentracije, neodločnostjo, nemirom, občutkom nevrednosti, krivdo ali brezupom ter mislimi na samopoškodovanje ali samomor.
Po ocenah SZO naj bi več kot 300 milijonov ljudi, oziroma več kot 4 odstotke svetovnega prebivalstva, živelo z depresijo. Med letoma 2005 in 2015 se je število ljudi z depresijo povečalo za več kot 18 odstotkov. V Evropi živi 40 milijonov oseb z depresivnimi motnjami, pri čemer stopnja obolevnosti v posameznih državah znaša med 3,8 in 6,3 odstotka prebivalstva. Za depresijo zboli več žensk (5,1 %) kot moških (3,6 %). Stopnja obolevnosti se spreminja glede na starostno skupino, najvišja pa je med starejšimi. Med izrednimi humanitarnimi razmerami in nasilnimi spopadi se z depresijo in tesnobo sooča kar 20 odstotkov ljudi.
Depresija poveča tveganje za tesnobne motnje, motnje zlorabe substanc in nenalezljive bolezni, kot so sladkorna bolezen in srčne bolezni. Prav tako je pri osebah z navedenimi motnjami in boleznimi večje tveganje za depresijo. Zato je ključnega pomena, da depresijo upoštevamo pri obravnavi teh stanj, še posebej pa pri zdravju mater in otrok, saj lahko obporodna depresija negativno vpliva na razvoj novorojenčka.
V najhujših primerih depresija vodi v samomor, ki je v Evropi drugi najpogostejši vzrok smrti v starostni skupini od 15 do 29 let. Čeprav je pojavnost depresije dvakrat večja pri ženskah kot pri moških, je stopnja samomorov višja med moškimi.
Preprečevanje in zdravljenje depresije: Dostopnost in stigma
Depresijo je mogoče preprečevati in zdraviti po relativno nizkih stroških. Kljub temu v mnogih državah storitve in podporne oblike za osebe z duševnimi težavami ostajajo omejene ali nezadostne. Podatki razkrivajo, da celo v državah z visokimi dohodki skoraj 50 odstotkov ljudi z depresijo ne prejme ustreznega zdravljenja. Zaradi nezadostnega preprečevanja, nizke stopnje prepoznavanja depresije in poznega začetka zdravljenja letna gospodarska izguba na svetovni ravni presega bilijon ameriških dolarjev. Zdravstveni proračuni v povprečju namenjajo le 3 odstotke duševnemu zdravju.
Depresija še vedno ostaja velika stigma. Običajno jo zdravimo s pogovornimi terapijami, jemanjem antidepresivov ali s kombinacijo obeh pristopov. Povečanje in izboljšanje storitev samo po sebi ni dovolj; ključno je tudi ozaveščanje za boljše razumevanje depresije in zmanjševanje stigme. Kampanja SZO z naslovom ‘Spregovorimo o depresiji’ si prizadeva splošno javnost poučiti o posledicah in obravnavi depresije ter zagotoviti podporo osebam, ki se z njo soočajo. Čeprav pogovor včasih ni dovolj, je spregovoriti o depresiji prvi in pomemben korak. Strah pred predsodki in diskriminacijo pogosto ovira iskanje pomoči.
Nizki proračunski vložki v področje duševnega zdravja vodijo do velikih vrzeli med diagnozo in zdravljenjem, zato le majhen delež oseb, ki trpijo za depresijo, prejme potrebno pomoč. Uspešno preseganje stigme bi lahko spodbudilo več ljudi k iskanju pomoči. Prvi korak k okrevanju je pogovor z osebami, ki jim zaupamo. SZO poziva k boljšemu obveščanju javnosti o depresiji, njenih vzrokih, posledicah ter razpoložljivih preventivnih ukrepih in zdravljenju. Učinkovitejše preprečevanje in zdravljenje depresije, ob hkratnem povečanju ozaveščenosti, predstavljata bistven del prizadevanj za vzpostavitev splošnega zdravstvenega zavarovanja in socialne vključenosti, ter prispevata k doseganju Ciljev trajnostnega razvoja.
Prepoznavanje simptomov in iskanje pomoči v obporodnem obdobju
Poporodna depresija se običajno pokaže med drugim in tretjim mesecem po porodu. V porodnišnicah sicer ne zaznamo depresije, lahko pa opazimo poporodno otožnost (baby blues), ki prizadene približno 80 odstotkov porodnic in je normalna. Težave postanejo problematične, če "tretji jokavi dan" ne mine in se nadaljujejo. V takšnem primeru je nujno poiskati pomoč. Simptomi depresije so lahko prikriti, zato je potrebna posebna pozornost v prvem letu po porodu. Izrednega pomena je podpora okolice, predvsem moža ali partnerja.
Pomembno je biti pozoren na počutje ženske in se ne ukvarjati zgolj z dojenčkom. Vsaka peta nosečnica oziroma novopečena mamica trpi za depresijo, kar pomeni, da ta ni tako redka, kot si morda mislimo. Ženske, ki so doživele ali doživljajo nasilje, imajo dva- do trikrat več možnosti za depresivne motnje ali anksioznost v obporodnem obdobju. Večje tveganje je tudi pri ženskah, pri katerih nosečnost ni bila dobro sprejeta v službi.
Posledice nezdravljene depresije so lahko najhujše. V Sloveniji je bil v zadnjih 10 letih samomor vodilni vzrok za maternalno umrljivost, kar pa je le vrh ledene gore. Čeprav so te številke majhne, bi jih lahko preprečili s pravočasnim prepoznavanjem težav. Petina nosečnic sodi v ranljive skupine, zato se intenzivno ukvarjajo z iskanjem načinov, kako jim pomagati, ko jih prepoznajo.
Raziskave kažejo zaskrbljujoče podatke: v Sloveniji od 15 do 20 odstotkov žensk trpi za obporodno depresijo in anksioznostjo. Poleg tega se povečuje delež nosečnic, ki kadijo, uživajo alkohol ali droge. Podatki o nasilju so prav tako skrb vzbujajoči; od 10 do 15 odstotkov odraslih žensk je žrtev nasilja, med njimi štirje odstotki celo med nosečnostjo. Slovenija se izkaže kot nasilna država, kjer se nasilje pogosto prenaša iz roda v rod.
Nasilje in njegove posledice
Raziskava v ljubljanski porodnišnici je pokazala, da je vsaka druga ženska od rojstva do poroda doživela neko vrsto nasilja, po dopolnjenem 18. letu starosti pa vsaka peta. Posledice nasilja, zlasti spolnega, psihičnega in fizičnega, lahko trajajo še dolgo po dogodku. Dr. Tanja Premru Sršen opozarja, da ženske pogosto ne spregovorijo o nasilju, tudi ko jih zdravstveni delavci vprašajo. Svoje stiske in težave skrivajo, zlasti če jih ne povprašamo na primeren način.
Nove strategije za izboljšanje obporodnega varstva
V želji po izboljšanju obporodnega varstva v Sloveniji uvajajo presejanje na področju depresije in odvisnosti v nosečnosti. V sklopu projekta PODN (Prepoznavanje odvisnosti, duševnih motenj in nasilja v obporodnem obdobju) so izobrazili ginekološke time po Sloveniji, da bi znali prepoznati in pomagati ranljivim nosečnicam. Kratkoročni cilji vključujejo dvig ozaveščenosti stroke in laične javnosti o negativnih posledicah odvisnosti, nasilja in duševnih motenj.
Presejanje bo potekalo v vsakem trimesečju nosečnosti ter na prvem pregledu po porodu. Nosečnica bo ob prvem pregledu prejela vprašalnik, ginekolog, višja medicinska sestra in babica pa se bodo z njo pogovorili o morebitni anksioznosti, nasilju in odvisnosti. Nosečnost predstavlja idealno priložnost za nudenje pomoči, saj imajo nosečnice v devetih mesecih večkrat preglede v ginekološki ambulanti, kar omogoča preventivo in priložnost za srečno družino ter nov začetek.
Razumevanje simptomov depresije v nosečnosti in po porodu
Občutki negotovosti in preobremenjenosti so lahko prvi znaki obporodne depresije, ki pomembno vpliva na odnos med materjo in otrokom. Na pojavnost obporodne depresije vplivajo številni dejavniki, vključno s hormonskimi, imunološkimi, genetskimi, sociološkimi in psihološkimi. Pomembna je osebnostna struktura nosečnice, partnerski odnos in širše socialno okolje. Težave, povezane z reproduktivnim zdravjem ali pretekle neugodne izkušnje z nosečnostmi in porodi, lahko prav tako igrajo pomembno vlogo.
Simptomi depresije se lahko kažejo kot znižano razpoloženje, razdražljivost, brezvoljnost, pomanjkanje motivacije in črnogledost. Pojavijo se lahko tudi telesni simptomi, kot so utrujenost, nespečnost, bolečine, spremembe v apetitu in slabša koncentracija. Zelo pogosti sta tesnoba in zaskrbljenost glede poteka nosečnosti ter zdravja ploda in otroka. Ženske lahko čutijo izrazito negotovost, pomanjkanje kompetentnosti v materinski vlogi ter občutke krivde. Anksiozne vsebine so lahko vezane na skrb za zdravo nosečnost, po porodu pa se lahko prenesejo v pretirano skrb za otroka. Mater lahko skrbi, ali je otrok zdrav, ali diha, ali je z njim vse v redu, zato ga pogosto opazuje in preverja. Zaradi preutrujenosti in občutka, da niso dovolj sposobne za materinstvo, se lahko pojavijo občutki krivde in obupa, kar lahko vodi celo v željo po pobegu iz situacije. Pri nekaterih ženskah se lahko pojavijo misli na samopoškodovanje, smrt ali samomor, ali pa misli o škodovanju otroku.
Trajanje depresivnih simptomov je lahko nekaj mesecev, včasih pa se stanje nadaljuje več let, pri čemer ga kasneje težko povežemo z obdobjem nosečnosti ali poporodnim obdobjem. Simptomatika se lahko umiri spontano, vendar pomembno vpliva na žensko, njenega otroka in celotno družino. Simptomi neugodno vplivajo na navezovanje med materjo in novorojenčkom, ki je ključno za otrokov razvoj. Težave z navezavo se lahko kažejo kot nezmožnost razumevanja otrokovih potreb, težave s pomirjanjem otroka in nesproščen odnos med njima.
Razlikovanje med poporodno otožnostjo in depresijo
Depresijo po porodu je nujno ločiti od poporodne otožnosti (angl. baby bluesa). Ta se razvije pri skoraj 80 odstotkih porodnic zaradi izrazitega padca ženskih spolnih hormonov. Običajno se pojavi drugi ali tretji dan po porodu in se kaže s povečano čustveno občutljivostjo, jokavostjo, znižanim razpoloženjem in tesnobo. Simptomi poporodne otožnosti običajno minejo sami brez intervenc.
Vpliv depresije na nosečnico in otroka
Depresija v nosečnosti je povezana s statistično pomembno večjo verjetnostjo za splav, nedonošenost in nižjo porodno težo otroka. Vpliva na zdravje tako nosečnice kot otroka. Izrazita tesnoba nosečnice vpliva na razvoj stresne osi ploda ter na njegovo doživljanje stresa. Po porodu je zaradi simptomatike motena navezava med materjo in otrokom.
Pri obporodni depresiji je potrebna pomoč strokovnjaka. Ključno je, da simptome prepoznamo in jih lahko pozdravimo. Blage oblike obporodne depresije se lahko omilijo s tehnikami sproščanja, psihoterapijo, zdravim življenjskim slogom in podporo svojcev. Obravnava pri psihologu je lahko v veliko pomoč. Prvi korak predstavlja psihoedukacija, ki temeljito predstavi psihično stanje, razširi prepoznavo čustvenih stanj in možnosti obravnave. Na voljo so različne oblike psihoterapije, pri čemer psiholog glede na simptomatiko izbere primerno in jo predstavi pacientki. Obstajajo kratke in učinkovite intervence, ki nudijo podporo, razumevanje in možnosti za pomoč tudi v domačem okolju. Podporno socialno okolje ter razumevanje simptomov žensko zelo razbremenijo. Partner, ki lahko pomaga pri skrbi za dojenčka ali gospodinjskih opravilih, je v veliko oporo, prav tako širša socialna mreža.
Če simptomi vztrajajo kljub nefarmakološkim ukrepom, psihiater razloži možnosti zdravljenja z zdravili. Zdravljenje poteka v sodelovanju s pacientko, ko so ji predstavljene vse možnosti, predvidene koristi in tveganja. Zdravila, ki so na voljo, so danes obširno raziskana in podprta z znanstvenimi ugotovitvami. V nosečnosti predpisujemo zdravila, za katera pričakujemo večjo korist od potencialnih tveganj. Obstaja tudi možnost zdravljenja z zdravili v času dojenja. V primeru, da je zdravilo, ki pomaga, nekompatibilno z dojenjem, psihiater predstavi alternative. Najpomembnejši cilj je remisija materine simptomatike.
Enote za mame in dojenčke (angl. Mother and baby units) so namenjene bolnišnični psihiatrični obravnavi mame, ki je na oddelku skupaj z dojenčkom, starim do 12 mesecev. Na tak način mama ni ločena od otroka. Nudijo ji psihiatrično zdravljenje, psihoterapevtsko obravnavo ter podporo pri navezavi z otrokom. Dojenčkov oče je vključen v obravnavo, prav tako drugi pomembni svojci, ki bodo dolgoročno podprli delovanje družine. Pri obravnavi se krepijo starševske kompetence, razumevanje različnih situacij v družini, edukacija in postopen prehod v življenje doma, tudi preko skupnostne obravnave na domu. Od decembra 2025 bo v Sloveniji na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana prvič na voljo možnost psihiatričnega zdravljenja mame in sobivanja dojenčka. Delovanje Enote za mame in dojenčke je usklajeno z delovanjem podobnih enot po svetu.
Obporodno depresivno simptomatiko je smiselno prepoznati čim prej. Presejalni program PODN v okviru primarnega zdravstvenega varstva izvaja med nosečnostjo in po porodu; namenjen je prepoznavanju simptomov depresije, anksioznosti, zlorabe alkohola, drog, kajenja v nosečnosti ter nasilja. Ženske, ki so ocenjene kot bolj ogrožene, so napotene h kliničnemu psihologu ali psihiatru. Strokovnjaki se trudijo širiti znanje in izobraziti javnost, da bi vsi skupaj pripomogli k prepoznavi in pomoči tem ranljivim skupinam.
Telesna aktivnost kot podpora pri obporodni depresiji
Raziskave kažejo, da telesna vadba med nosečnostjo lahko koristi pri preprečevanju in zmanjševanju pojavnosti predporodne depresije. Nosečnice, ki so bile telesno aktivne pod nadzorom strokovnjakov z nizko do zmerno intenzivnostjo vadbe, so v primerjavi z neaktivnimi pokazale trend upadanja pojavnosti depresivnih simptomov. Neaktivne nosečnice imajo za 16 % večjo verjetnost, da zbolijo za predporodno depresijo. Ključno je, da v družini in družbi ustvarjamo razmere, v katerih se bodo nosečnice in porodnice počutile varne in zaželene.
Redna telesna aktivnost spodbuja izločanje endorfinov, izboljšuje razpoloženje in uravnoveša počutje. Nekatere raziskave celo kažejo, da je redna aerobna aktivnost lahko učinkovita enako kot antidepresivi. Telesno dejavna nosečnica postane bolj pozorna na komunikacijo z lastnim telesom, kar pomeni, da začuti, kaj njeno telo potrebuje. Telesna dejavnost predstavlja tudi možnost druženja, kar lahko vodi v prijateljstva z ženskami, ki imajo podobne izkušnje. V vadbenih skupinah se nosečnice spoznavajo, izmenjujejo mnenja in izkušnje, kar pozitivno vpliva na njihovo psihično počutje.
Kaj lahko storite za ohranjanje dobrega počutja?
- Skrbite zase: Privoščite si dovolj počitka in spanca.
- Uravnotežena prehrana: Jejte redno in uživajte pestro mešano prehrano.
- Telesna aktivnost: Bodite redno telesno aktivni in uživajte prosti čas v naravi.
- Ravnovesje: Zagotovite ravnovesje med študijskimi, službenimi in družinskimi obveznostmi ter dejavnostmi, ki vas veselijo.
- Čas zase: Redno si vzemite nekaj časa samo zase.
- Čas za partnerja: S partnerjem si redno vzemita čas samo za vaju.
- Socialni stiki: Negujte stike z družino in prijatelji ter preživljajte čas z njimi.
- Izmenjava izkušenj: Pogovarjajte se z drugimi nosečnicami, materami in starši o njihovih izkušnjah.
- Novi znanji in spretnosti: Pridobite si novo znanje in spretnosti, ki jih potrebujete za starševstvo.
- Delitev odgovornosti: Skrb za gospodinjstvo in otroka je naloga obeh staršev. Kadar je obremenitev preveč, je zunanja pomoč pametna odločitev.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Če pri sebi opažate znake depresije, ki trajajo večino dneva in vsaj dva tedna zapored, je nujno poiskati strokovno pomoč. To lahko storite pri osebnem zdravniku, ginekologu, psihologu ali psihiatru. Na voljo so različni viri pomoči, vključno s spletnimi vprašalniki za oceno tveganja, svetovanjem, psihoterapijo in v primeru potrebe zdravljenjem z zdravili. Pomembno je vedeti, da depresija ni vaša krivda in da je pomoč na voljo. S skupnimi močmi lahko izboljšamo vaše počutje in vam omogočimo bolj sproščeno in radosno materinstvo.
tags: #depresija #v #nosecnosti #pusenjak