Nosečnost je obdobje polno pričakovanj in radosti, a lahko prinese tudi trenutke negotovosti in strahu. Eden takšnih zapletov je grozeči splav, izraz, ki lahko pri bodočih starših vzbudi skrb. Pomembno je razumeti, kaj grozeči splav pomeni, kakšni so njegovi vzroki, simptomi in kako poteka obravnava, da bi zmanjšali strah in omogočili čim bolj informirano odločanje.
Kaj je Grozeči Splav?
Grozeči splav je klinično stanje, kjer obstaja velika nevarnost za spontani splav, vendar ni nujno, da do njega res pride. O spontanem splavu govorimo takrat, ko je nosečnost spontano prekinjena pred 20. tednom nosečnosti. Največ spontanih splavov nastopi med 2. ali 3. mesecem nosečnosti. V primeru grozečega splava je značilna vaginalna krvavitev v prvih 20 tednih nosečnosti, pri čemer je prisoten sposoben plod. Čeprav grozeči splav kaže na tveganje za izgubo nosečnosti, ne pomeni, da je splav neizogiben. Številne ženske, ki doživijo grozeči splav, imajo zdrave in donošene nosečnosti.
Vzroki za Grozeči Splav
Vzrokov za spontani splav, vključno z grozečim splavom, je zelo veliko in pogosto je težko najti pravega. Pri današnjem razvoju medicinske znanosti je mogoče večino vzrokov za spontani splav odkriti izven nosečnosti in jih takrat tudi odpraviti, a nekateri dejavniki se pokažejo šele med nosečnostjo.
- Kromosomske nepravilnosti: Kar 80% spontanih splavov v prvih tednih nosečnosti je posledica kromosomskih nepravilnosti pri plodu. To so naravni selekcijski mehanizmi, ki preprečijo razvoj nezdrave nosečnosti.
- Okužbe: Nekateri povzročitelji okužb, kot so bakterijska vaginoza, spolno prenosljive okužbe ter virusne okužbe, kot sta citomegalovirus (CMV) ali rdečke, lahko prispevajo k zapletom v nosečnosti in povečajo tveganje za splav.
- Anatomski in hormonski dejavniki: Drugi vzroki lahko vključujejo razvojne nepravilnosti maternice, kot so miomi ali adhezije, ali pa težave z materničnim ustjem (slabost materničnega ustja), ki se lahko pokažejo šele med nosečnostjo. Motnje na ravni imunskega sistema (avtoimunska obolenja) ali nepravilnosti v delovanju hormonov, kot je na primer pomanjkanje progesterona, lahko prav tako vplivajo na potek nosečnosti.
- Dejavniki življenjskega sloga: Kajenje, prekomerno uživanje alkohola in uporaba prepovedanih drog so znani dejavniki tveganja za splav. Prav tako lahko slabo nadzorovana kronična obolenja, kot je sladkorna bolezen, vplivajo na zdravje nosečnosti. Izpostavljenost stresu in prekomerna fizična obremenitev sta bila v preteklosti pogosto omenjena kot vzroka, vendar sodobne raziskave kažejo, da običajne vsakdanje fizične aktivnosti ali celo dvigovanje lažjih bremen ne povzročajo splava. Za resno fizično obremenitev, ki bi lahko ogrozila nosečnost, bi morale biti obremenitve res tolikšne, da bi bilo vprašljivo že preživetje nosečnice.
- Starost matere: Starost nad 35 let je lahko povezana z nekoliko višjim tveganjem za spontani splav.
Simptomi Grozečega Splava
Primarni simptom grozečega splava je vaginalna krvavitev, ki se lahko pojavi v prvih 20 tednih nosečnosti. Barva krvavitve se lahko razlikuje od svetlo rožnate do svetlo rdeče ali rjave. Krvavitev je lahko blaga ali močnejša.
Poleg krvavitve se lahko pojavijo tudi drugi simptomi:
- Bolečine v spodnjem delu trebuha: Te lahko variirajo od blagih krčev, podobnih tistim med menstruacijo, do ostrih bolečin.
- Bolečine v spodnjem delu hrbta: Te so lahko povezane s krči maternice ali raztezanjem vezi.
- Občutek pritiska v medenici.
Pomembno je poudariti, da nekatere ženske med grozečim splavom nimajo nobenih simptomov in izgubo nosečnosti ugotovijo šele na rutinskem ultrazvočnem pregledu.
Vrste Spontanih Splavov
Poleg grozečega splava obstajajo še druge oblike spontanega splava:
- Nedokončan spontani splav: Ginekolog pri pregledu najde v spodnjem delu maternice (cervikalnem kanalu) ali nožnici ostanke odmrlega ploda, posteljice ali plodovih ovojnic. Krvavitev in bolečine v spodnjem predelu trebuha lahko še trajajo. Ta tip splava je pogostejši med 8. in 16. tednom nosečnosti.
- Dokončan spontani splav: Vsebina maternice se popolnoma izloči. Prenehata tako krvavitev kot tudi bolečina v spodnjem predelu trebuha. Ta tip splava je pogostejši po 16. tednu nosečnosti.
- Septični splav: V maternično votlino prodrejo bakterije in povzročijo okužbo. Znaki so podobni tistim pri nedokončanem splavu, pridružena pa je še občutljivost maternice in materničnih priveskov. Pri spontanih splavih je taka okužba na srečo redka.
- Zamujeni splav: Plod odmre, vendar se ne izloči iz maternice. To se lahko zgodi, da se maternica postopoma ne povečuje ali da je vrednost hormona β-hCG nizka za gestacijsko starost. Diagnoza se pogosto postavi z ultrazvokom, ko se ugotovi odsotnost srčne aktivnosti ploda.
- Habitualni splav: Gre za ponavljajoče se spontane splave, ki nastopijo 3-krat ali celo večkrat zaporedoma. Vzrok za ponavljajoče se splave je potrebno temeljito raziskati in odpraviti, saj so možnosti za uspešno nosečnost v takih primerih precej okrnjene.
Diagnostika in Obravnava Grozečega Splava
Diagnoza grozečega splava se začne s temeljito klinično oceno, ki vključuje podrobno anamnezo pacientke, razpravo o simptomih in fizični pregled.
- Ultrazvočni pregled: To je ključna diagnostična metoda. Z ultrazvokom lahko ginekolog oceni, ali je plod še v maternici, ali ima srčno aktivnost in ali obstajajo znaki luščenja ali hematoma. S pomočjo ultrazvoka se lahko tudi izključi zunajmaternično nosečnost.
- Krvni testi: Merjenje ravni humanega horionskega gonadotropina (hCG) lahko pomaga ugotoviti zdravje nosečnosti. V primeru ponavljajočih se izgub nosečnosti je potrebno dodatno, podrobnejše testiranje, da se ugotovi vzrok.
- Pregled odprtosti materničnega vratu: Odprt maternični vrat je znak, da se splav verjetno nadaljuje.
Obravnava grozečega splava je pogosto odvisna od osnovnega vzroka in resnosti simptomov.
- Opazovanje in mirovanje: V mnogih primerih ni potrebno posebno zdravljenje in nosečnost se lahko nadaljuje brez posega. Ginekologi pogosto svetujejo strogo mirovanje, čeprav ni znanstvenih dokazov, da bi mirovanje samo po sebi rešilo nosečnost, če ji je namenjen splav. Svetujejo pa se odsvetujejo spolni odnosi, predvsem zaradi možnosti okužbe.
- Zdravila: V nekaterih primerih lahko ginekolog predpiše zdravila za podporo nosečnosti, kot je progesteron, ali pa zdravila za lajšanje krčev (antispazmolitiki). Vendar pa ni dokazov, da bi ta zdravila dejansko preprečila splav, ki se ima zgoditi.
- Evakuacija maternice: V primerih, ko je splav neizogiben, nepopoln ali zamujen, je lahko potreben kirurški poseg, kot je sesalna kiretaža ali medicinska indukcija z zdravili za spodbujanje krčenja maternice.
Rh-Negativnost in Nosečnost
Za ženske z Rh-negativno krvno skupino je pomembno vedeti, da lahko krvavitve v nosečnosti predstavljajo tveganje za Rh-senzibilizacijo. Če je plod Rh-pozitiven (deduje očetovo RhD+ krvno skupino), lahko pride do mešanja plodove krvi z materino Rh-negativno krijo. To lahko povzroči, da telo matere proizvede protitelesa (anti-D), ki lahko v prihodnjih nosečnostih ogrozijo plod.
V primeru krvavitve pri Rh-negativni nosečnici je ključno, da v roku 72 ur po dogodku prejme injekcijo anti-D imunoglobulina (Rhezonativ). Ta injekcija vsebuje protitelesa, ki preprečijo nastanek materinih protiteles. Tudi če je od dogodka preteklo več časa, je še vedno priporočljivo, da se nosečnica poveže s svojim ginekologom, da se opravi testiranje in po potrebi prejme injekcijo.
Kaj Storiti Ob Krvavitvi v Nosečnosti?
Če med nosečnostjo opazite krvavitev, je najpomembnejše:
- Obrnite se na svojega ginekologa ali obiščite urgenco: Takoj poiščite strokovno pomoč. Ne odlašajte, še posebej če krvavitev spremljajo močni krči ali bolečine.
- Mirujte: Izogibajte se fizičnim naporom in spolnim odnosom.
- Spremljajte svoje simptome: Bodite pozorni na jakost krvavitve, prisotnost bolečin in druge spremembe.
- Ne obupujte: Približno polovica nosečnosti se kljub krvavitvi srečno konča.
Pikanje med nosečnostjo: Kaj pomeni krvavitev v zgodnji nosečnosti
Čustveni Vpliv Grozečega Splava
Grozeči splav je lahko zelo stresna in čustveno izčrpavajoča izkušnja. Ženske se lahko soočajo s strahom, tesnobo, žalostjo in občutkom nemoči. Pomembno je, da si dovolite doživeti ta čustva in da poiščete podporo pri partnerju, družini, prijateljih ali strokovnjakih. Pogovor z ženskami, ki so že prestale podobno izkušnjo, je lahko v veliko pomoč.
Čeprav je grozeči splav lahko mučna izkušnja, je pomembno vedeti, da mnoge ženske po njem uspešno zanosijo in donosijo zdrave otroke. Razumevanje procesa in pravočasno iskanje strokovne pomoči sta ključnega pomena za obvladovanje te kompleksne situacije v zgodnji nosečnosti.
V primeru ponavljajočih se izgub nosečnosti je nujno opraviti dodatne preiskave, da se ugotovi vzrok in načrtuje nadaljnje ukrepanje. Nosečnost je zelo lepo obdobje v življenju ženske in para. Polno je veselega pričakovanja, nakupovanja malih oblekic, zbiranja in nakupovanja opreme, pregledov pri ginekologu in prvih ultrazvočnih slikic. Vendar pa gre včasih lahko tudi kaj narobe. Najhuje je, če gre za izgubo nosečnosti, kar se po podatkih zgodi v 15 do 30 % vseh nosečnosti. Včasih se zgodi, da plod v maternici umre proti koncu nosečnosti ali tik pred predvidenim terminom poroda. Izgubo zaželene nosečnosti spremljajo močni občutki. Dalj ko je trajala nosečnost, večje so psihične posledice. Izgubi nosečnosti pred t. i. gestacijo, to je do 22. tedna nosečnosti, v času, ko plod še ni sposoben preživetja ali ko plod tehta manj kot 500 g, rečemo splav. Pri tem ločimo zgodnji in pozni splav; meja je prvo tromesečje ali 12 tednov nosečnosti. Vzrok zgodnjega spontanega splava je kar v 70 % kromosomska napaka ploda. Kromosomske napake ploda se pogosteje zgodijo pri starejših ženskah. Pri starosti 45 let je možnost za kromosomsko napako pri plodu že kar 70 %, vendar pa tudi mlajše ženske niso izvzete. Znaki spontanega splava so krvavitev iz nožnice, krči v spodnjem delu trebuha, bolečine v trebuhu ali prenehanje občutka napetosti in občutljivosti dojk. Če v nosečnosti občutite ali opazite zgoraj omenjene simptome in znake, je potreben obisk pri ginekologu. Če se ostanek nosečnosti izloči iz maternice v celoti, sam od sebe, pravimo temu popolni spontani splav. Včasih pa se nosečnost sploh ne izloči iz maternice. Ginekolog pri pregledu ugotovi zgolj, da plodu srce ne bije več. Takšni obliki izgube nosečnosti pravimo zadržani splav. V nekaj odstotkih nosečnosti ginekolog na prvem pregledu, med šestim in devetim tednom po zadnji menstruaciji, ugotovi, da je v maternici le prazna gestacijska vrečka brez ploda. Običajno je krvavitev pri spontanem splavu podobna malo močnejši menstruaciji. Včasih pa se spontani splav lahko zaplete z obilno krvavitvijo iz maternice; takrat je nujno, da takoj in v spremstvu bližnjega obiščete zdravnika, saj lahko obilna krvavitev privede do šoka zaradi izgube krvi. Včasih se zgodi, da se zgodnji zarodek ne ugnezdi v maternični votlini, ampak drugje v rodilih ali trebušni votlini. Takšno nosečnost imenujemo zunajmaternična nosečnost in se zgodi v okoli 1-2 % nosečnosti. Najpogostejša oblika zunajmaternične nosečnosti je nosečnost v jajcevodu, redkeje pa gre za nosečnost v materničnem vratu, v kotu maternice ob jajcevodu, v jajčniku ali v trebušni votlini. Zunajmaternična nosečnost praviloma ni združljiva z rojstvom živega otroka. Opisani so le posamezni primeri nosečnosti v trebušni votlini, ko je nosečnost trajala tako dolgo, da je bil plod sposoben preživeti. Diagnozo zunajmaternične nosečnosti postavi ginekolog z ultrazvočnim pregledom in večkratnim merjenjem nosečnostnega hormona v krvi. Zdravljenje je kirurško, z laparoskopsko operacijo, ali z zdravili. Zunajmaternična nosečnost lahko privede do resnih in življenje ogrožajočih zapletov. Eden takšnih zapletov je raztrganje jajcevoda in posledična huda krvavitev v trebušno votlino, ki je lahko tudi smrtno nevarna, zato se moramo, v primeru hudih bolečin v trebuhu (ob izostanku menstruacije) in blagi krvavitvi ali rjavem izcedku iz nožnice, v spremstvu bližnjega nemudoma odpraviti v najbližjo ginekološko urgentno ambulanto ali bolnišnico! V redkih primerih, približno v 1 na 1000 nosečnosti, se razvije tako imenovana molarna nosečnost ali Mola hydatidosa. Pri taki nosečnosti gre za prekomerno razraščanje tkiva posteljice, ki tvori grozdasto strukturo. Ločimo popolno molo, ko je v maternici prisotno samo prekomerno razraščeno tkivo posteljice, in nepopolno molo, ko je, poleg prekomerno razraščenega tkiva posteljice, prisoten tudi plod. Vzrok za nastanek molarne nosečnosti je nepravilna oploditev. Pri popolni moli gre lahko za oploditev ženske celice z dvema moškima spolnima celicama in je genetski material samo očetov. Pri nepopolni moli pa je genetski material od obeh staršev, vendar pa je le-ta napačno podvojen in gre za trojni ali četverni set kromosomov. Simptomi in znaki molarne nosečnosti so lahko podobni kot pri spontanem splavu. Pogosto gre za krvavitev iz nožnice, povečano maternico zaradi prekomernega razraščanja tkiva posteljice, prekomerno bruhanje zaradi močno povišanega nosečnostnega hormona in napetost v trebuhu. Če imate v zgodnji nosečnosti opisane simptome in znake, je potreben pregled pri ginekologu. Diagnozo postavimo s pomočjo ultrazvočnega pregleda, ko se v maternici vidi mehurčasto strukturo brez ustrezno velikega ploda in na podlagi povečane koncentracije nosečnostnega hormona v krvi. Zdravljenje je kirurško in z zdravili, dokler nosečnostni hormon ne izgine iz krvi. Avtorica: doc. dr. Nina Jančar, dr. Spontani splav si največkrat predstavljamo kot potrjeno nosečnost, ki pa se že po nekaj tednih konča z izgubo kot posledica naravne smrti ploda, odmrli plod pa se nato izloči skozi nožnico. Gre za redko situacijo pri kateri nosečniški test pokaže pozitiven rezultat, v resnici pa nosečnost sploh ni nastopila. V tem primeru test zazna hormon hCG (humani horionski gonadotropin), ki je sicer v normalnih okoliščinah prisoten samo v telesu nosečnice. V tem primeru gre za neuspešno ovulacijo. Folikel v jajčniku se normalno razvija in raste, pojavi se dvig LH hormona, pojavi se tudi plodna sluz, do sprostitve jajčne celice iz jajčnika v jajcevod pa ne pride. Oploditev ne more nastopiti. Pri zunajmaternični nosečnosti se oplojena jajčna celica ugnezdi izven maternice - najpogosteje v jajcevodu. Zunajmaternična nosečnost ne more potekati normalno, saj zarodek ne more preživeti v okolju, ki ni maternica. V približno polovici primerov ženske ne opazijo nobenih posebnih znakov ali simptomov, le tiste običajne za zgodnjo nosečnost - izostanek menstruacije, občutljive prsi, slabost. Simptomi, ki v nekaterih primerih lahko nakazujejo na zunajmaternično so: bolečina v trebuhu in/ ali medenici, krvavitve iz maternice, ki so drugačne od tipične menstrualne krvavitve, huda omotica in omedlevica. Biokemična nosečnost je izguba ploda v zelo zgodnji nosečnosti. V tem primeru do oploditve sicer pride vendar plod odmre zelo kmalu po ugnezditvi v maternici. Odmrli plod se nato v maternici resorbira ali pa se iz telesa izloči ob krvavitvi. Krvavitev kot posledica zgodnjega splava v tem primeru sovpada s časom menstruacije. Večina žensk biokemične nosečnosti sploh ne zazna, razen če aktivno poskušajo zanositi ter izvajajo redne in zgodnje nosečniške teste. Telo v tem primeru proizvaja hormon hCG, zato krvni in dobro senzitivni urinski testi pokažejo pozitiven rezultat tudi že pred izostankom menstruacije, ultrazvok pa potem ploda ne zazna oz. nosečnosti ne potrdi. Če ženska nosečniškega testa ne bi opravila, sploh ne bi vedela, da je noseča. Pri anembrionski nosečnosti se oplojena jajčna celica ugnezdi v maternično sluznico, razvije se gestacijska vrečka, v njej pa ni ploda, ker se ta sploh ni razvil ali pa se je razvil in nato zgodaj odmrl in se popolnoma resorbiral. Anembrionska nosečnost lahko nastopi tako zgodaj, da nekatere ženske sploh ne izvedo za nosečnost. Druge ženske pa imajo lahko simptome nosečnosti vključno z zamujanjem menstruacije in pozitivnim nosečniškim testom. V tem primeru se diagnozo največkrat potrdi šele na ultrazvočnem pregledu, kjer se odkrije prazno gestacijsko vrečko oz. To vrsto nosečnosti povzročajo kromosomske težave, povezane s slabo kvaliteto jajčne celice ali slabo kakovostjo sperme. Pojavi se lahko tudi zaradi nenormalne delitve celic. Molarno nosečnost povzroča nenormalno oplojena jajčna celica. Pri popolni molarni nosečnosti gre za odsotnost ploda, namesto tega pa se oblikuje »mola«, skupek nenormalnih celic, ki zrastejo v ciste. Lahko pride sicer tudi do razvoja ploda, a v takšni nosečnosti ne more preživeti. V preteklosti se je večino primerov molarne nosečnosti odkrilo komaj takrat, ko je nastopil spontani splav. Z razvojem ultrazvočnih naprav z visoko ločljivostjo pa je večina molarnih nosečnosti danes diagnosticirana tudi že v prvih tednih nosečnosti. V tem primeru je prišlo do oploditve in ugnezditve oplojene jajčne celice, ženska zazna simptome nosečnosti, nosečniški test je pozitiven, a se plod nekje do 20. tedna nosečnosti (najpogosteje med 7. in 13. tednom nosečnosti) preneha razvijati in v maternici odmre. Najpogostejši razlogi za to so kromosomske napake. Spontani splav predstavlja izgubo nosečnosti kot posledico naravne smrti ploda, preden ta lahko samostojno preživi. O spontanem splavu govorimo do 20. tedna nosečnosti, po tem obdobju pa je smrt ploda označena za mrtvorojenost. Najpogostejši simptom spontanega splava je (močna) krvavitev iz nožnice z bolečino ali brez nje. Ob tem je lahko prisotna tudi slabost, bruhanje, omotica. Krvavitev iz nožnice se lahko začne z blagimi izcedki, ki se postopoma povečujejo, s krvavitvijo pa se skozi nožnico lahko izločijo tudi manjši in večji kosi tkiva. Ko spontani splav nastopi, ga ne moremo z ničemer preprečiti. Nosečnost je čas veselja in pričakovanja, lahko pa je tudi polna tesnobe, zlasti ko se pojavijo zapleti. Eden takšnih zapletov je grozeči splav, izraz, ki lahko pri bodočih starših vzbudi strah in negotovost. Grozeči splav je opredeljen kot vsaka vaginalna krvavitev, ki se pojavi v prvih 20 tednih nosečnosti, ki jo spremlja prisotnost sposobnega ploda. Pomembno je omeniti, da grozeči splav sicer kaže na tveganje za izgubo nosečnosti, vendar ne pomeni, da je splav neizogiben. Številne ženske, ki doživijo grozeči splav, imajo zdrave nosečnosti. Okužbe lahko vplivajo na tveganje za splav. Nekateri povzročitelji okužb, kot so bakterijska vaginoza, spolno prenosljive okužbe in virusne okužbe, kot sta citomegalovirus (CMV) ali rdečke, lahko prispevajo k zapletom v nosečnosti. Genetski dejavniki lahko vplivajo na verjetnost splava. Kromosomske nepravilnosti pri plodu so pogost vzrok splava, zlasti v prvem trimesečju. Življenjski slog in prehranjevalne navade lahko pomembno vplivajo na zdravje med nosečnostjo. Kajenje, prekomerno uživanje alkohola in uporaba prepovedanih drog so znani dejavniki tveganja za splav. Primarni simptom grozečega splava je vaginalna krvavitev, ki se lahko razlikuje po barvi od svetlo rožnate do svetlo rdeče. Diagnoza grozečega splava se začne s temeljito klinično oceno. To vključuje podrobno anamnezo pacientke, razpravo o simptomih in fizični pregled. Krvni testi: Merjenje ravni humanega horionskega gonadotropina (hCG) lahko pomaga ugotoviti zdravje nosečnosti. Obvladovanje grozečega splava je pogosto odvisno od osnovnega vzroka in resnosti simptomov. V mnogih primerih ni potrebno posebno zdravljenje in nosečnost se lahko nadaljuje brez posega. V primerih, ko je splav neizogiben ali se pojavijo zapleti, je morda potreben kirurški poseg. Spremembe življenjskega sloga lahko igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju grozečega splava. Različne populacije lahko zahtevajo prilagojene pristope k zdravljenju. Kratkoročni zapleti lahko vključujejo fizične simptome, kot so močna krvavitev ali okužba. Dolgoročni zapleti lahko vključujejo čustvene izzive, vključno z žalovanjem in tesnobo glede prihodnjih nosečnosti. Prognoza za grozeči splav se razlikuje glede na posamezne okoliščine. Številne ženske, ki doživijo grozeči splav, imajo uspešno nosečnost. Za grozeči splav je značilna vaginalna krvavitev v prvih 20 tednih nosečnosti, pri čemer je prisoten sposoben plod. Pogosti simptomi vključujejo vaginalno krvavitev, blage krče in bolečine v spodnjem delu hrbta. Čeprav mnoge ženske po grozečem splavu uspešno zanosijo, se lahko pojavijo čustveni izzivi. Razumevanje grozečega splava je ključnega pomena za bodoče starše, ki se soočajo s kompleksnostjo zgodnje nosečnosti. Čeprav je to lahko mučna izkušnja, mnoge ženske uspešno zanosijo. Ta članek je zgolj informativne narave in ne nadomešča strokovnega zdravniškega nasveta. Ko boste zasledili splav, prikazan na televiziji, boste pogosto videli žensko, ki jo nenadoma premaga neznosna bolečina in nato v mlaki krvi pade skupaj. Dejstvo je, da to dejansko ni to, kar se zgodi večini žensk. Nekatere bodo čutile bolečino, ki je lahko topa, ali pa močne trebušne krče (kot na primer pri zelo boleči menstruaciji), lahko pa tudi ostro ali zelo hudo bolečino (še posebej, če gre za izven maternično nosečnost). Nekatere bodo močno krvavele, medtem ko bodo druge opazile le majhne krvne madeže ali rjav izloček. Nekatere pa ne bodo imele nobenih simptomov in bodo šele na rutinskem ultrazvočnem pregledu ugotovile, da se je njihova nosečnost končala. Krvavitve v nosečnosti Čeprav krvavitve v nosečnosti (predvsem v prvih 12 tednih) pogosto imenujejo “grozeči splav”, to ne pomeni nujno, da boste splavili. Ne glede na to, kako se odločite, je malo verjetno, da bi lahko kakor koli vplivali na izid nosečnosti, zato storite tisto, kar čutite, da je za vas dobro. Morda je to za vas frustrirajoče in celo zastrašujoče, še posebej, če ste zelo zaskrbljeni, kar večina žensk je. Če je to vaša prva nosečnost, vas morda skrbi, ker ne veste, kaj je normalno in kaj ne. Če pa ste pred tem imeli zdravo nosečnost, vas skrbi, ker ta nosečnost ne poteka tako, kot ste vajeni. In če ste pred tem že izgubili otroka, boste verjetno še bolj zaskrbljeni zaradi tega, kar se je zgodilo zadnjič. Če se v nosečnosti pojavi krvavitev, so pomembne 3 stvari: To ne pomeni nujno, da boste splavili. Približno polovica nosečnosti se bo kljub krvavitvi srečno končala. Če krvavitev vodi v spontani splav, je zelo malo verjetno, da lahko storimo kaj, da bi to preprečili. Edina izjema je, če se krvavitev pojavi v zadnjih mesecih nosečnosti. Ultrazvočni pregled vam lahko pove, kaj se dogaja, vendar to ne bo spremenilo izida. Če poleg krvavitve čutite tudi ostro bolečino v trebuhu ali v ramenih, lahko zgodnji pregled pomaga odkriti, ali gre za izven maternično nosečnost. To je zelo pomembno - čeprav zgodnje zdravljenje ne bo rešilo vašega dojenčka, pa bo preprečilo resne zaplete pri vas. Kot pri krvavitvi, bolečine v nosečnosti ne pomeni vedno, da je nekaj narobe. Nekatere ženske čutijo nelagodje, ki ga povzroča raztezanje vezi raztezajo zaradi rasti otroka. Številne nosečnice čutijo bolečine v hrbtu, zlasti v pozni nosečnosti. Bolečine v trebuhu pa so lahko posledica razdraženega želodca ali zaprtja. Če ste v skrbeh, in še posebej, če imate hude trebušne ali enostranske bolečine ali bolečine v ramenih, je pametno, da se obrnete na ginekologa. Drugi simptomi - ali njihova odsotnost … Večina nosečnic je seznanjena s fizičnimi spremembami, ki se zelo verjetno pojavijo v prvih mesecih nosečnosti, npr: slabost, kovinski okus v ustih, želja po hrani, utrujenost, napete prsi in pogosto tiščanje na stranišče. Če nimate nobene od teh sprememb, ali pa ste jih imeli, pa so nenadoma izginile, ne pomeni nujno, da boste ali ste splavili. Pridružite se naročnikom iskreni.net! Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Vprašanje: Pred nosečnostjo sem imela več kot eno leto približno 7 dni pred menstruacijo rjavkaste izcedke. Menstruacija, ki je bila neredna in boleča, je trajala 5 dni. Na ginekološkem pregledu je bilo ugotovljeno, da imam zarastline na levem jajčniku. V 6. tednu nosečnosti pa so se zopet pojavili rjavkasti izcedki. Ginekolog je na prvem ultrazvočnem pregledu (v 7. tednu) ugotovil, da ne gre za krvavitev iz maternice, ampak da imam popokane žilice v nožnici. Na tem pregledu pa še ni bilo možno zaznati utripa placente. V 9. tednu sem bila pregledana z vaginalnim ultrazvokom, ker z navadnim ultrazvokom zopet ni bilo možno zaznati utripa. V 20. tednu pa sem imela spontani splav. Vzrok naj bi bil nepravilno razvit plod, saj je tehtal 100 g in bil velik le 12 cm. Pred naslednjo zanositvijo moram imeti HSC. OP poseg. Muči me več vprašanj. Ali je mogoče, da je bil plod nepravilno razvit oz. se ni mogel pravilno razvijati zaradi nepravilne oblike maternice? Ali bo v naslednji nosečnosti večja tveganost, da bom imela prezgodnji porod? Ali bo naslednja nosečnost tudi rizična? Koliko časa po posegu je priporočljivo počakati z zanositvijo? Kot je razbrati iz vašega pisma, so vaše težave posledica nepravilnosti v razvoju maternice. Histeroskopska operacija je poseg v splošni anesteziji, pri kateri vam skozi nožnico operativno odstranijo pregrado v maternici. Prednost teh posegov pred klasičnimi, pri katerih so prerezali trebušno steno in telo maternice, je velika. Po histeroskopski operaciji lahko zanosite že v naslednjem menstrualnem ciklusu, torej z zanositvijo ni potrebno čakati. Pregrado maternice povezujejo s spontanimi splavi kar v 60%. Kot kaže, je bila tudi pri vas vzrok za izgubo ploda. Barbara Rojnik, dr. Najdi forum G. Pušenjak, v 20. tednu sem imela splav zaradi popuščanja materničnega vratu. Danes je od splava minilo že tri tedne, vendar še vedno nekoliko krvavim. Zanima me, če je to normalno oziroma ali moram obiskati ginekologa. Krvavitev ni velika, bolj je podobna rjavemu izcedku, vendar je občasno kri še vedno sveža. Hvala za odgovor že vnaprej, Tanja Verjetno imate samo podaljšano čiščo, vendar bi UZ preiskava dala boljši vtis, če ni še kaj ostalo v maternici. Priporočam pregled pri ginekologu, če ne takoj pa vsaj čez en teden, če se krvavkast izcedek ne ustavi. mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar; Lepo prosim uporabljajte iskalnik! Samoplačniški UZ pregledi v nosečnosti: GSM 051 321224 nuhalna svetlina, morfologija ploda, preverjanje plodove rasti in ocena stanja pri tvegani nosečnosti, merjenje pretokov skozi različne žile ploda in popkovino, merjenje materničnega vratu, posveti v nosečnosti, npr. o porodu pri medenični vstavi, dvojčkih. G.Pusenjak Imela sem splav 20tednu z dvojcki. kar naenkrat sem dobila popadke in odprta 3cm. 3dni pred tem sem imela pregled in mi je izmeril MV 25mm. Jemala utrogestan.. Izvide se vedno cakam iz genetike. Je mozno da bi vam jih poslala da bi mi se vi povedali zakaj je prislo do tega in kaj v prihodnje se lahko resi ? Poslala bi vam izvide od zacetka do konca nosecnosti ker sem krvavela od 5-8tedna zaradi ugotovljenega hematoma in potem so se krvavitve spet pojavile v 16 tednu (cca.4x do 19 tedna) vendar mi ni nihce vedel povedati zakaj. Nosecnost IVF vstavljena 2 zarodka. Hvala Spoštovani, takšna situacija je vedno zapletena in je težko s prstom pokazati na en konkreten razlog. Vi ste jih imeli kar nekaj. Že to, da ste nosili dvojčke poveča tveganje za tak dogodek. Morda bi ob enakih ostalih pogojih enega donosili vsaj 5 ali 6 tednov dlje in bi lahko vsaj preživel, čeprav tudi 26 tednov ni ravno dobro. Drugo so bile krvavitve. Te pogosto povzročijo zaostajanje krvi v maternici, zaostala kri pa se lahko inficira in povzroči vnetje, ko se to zgodi, pa se celotna nosečnost spremeni v “ognojek”, ki ga telo izloči. Tudi IVF ni samo nadomestite naravne zanositve. Pri IVF postopku se zarodek iz sveta mikrobov vnese v maternico, ki je načeloma prosta od mikrobov in pri samem vnosu, kljub maksimalni previdnosti, se včasih vseeno skupaj z zarodkom vnese nekaj mikroorganizmov, ti se v ugodnih pogojih, recimo v zaostali krvi +, kamor imunski sistem in njegove obrambne celice ne morejo, prosto razvija ter ko doseže določeno koncentracijo, povzroči vnetje in uresniči se zgodba “ognojka”. Če genetika ne bo našla kakšnega genetskega razloga, kar se zgodi zelo redko, potem je za izid vaše nosečnosti zelo verjetno kriv nesrečna kombinacija vseh zgoraj naštetih dejavnikov in proti temu je le malo možnih ukrepov. Eden ključnih bi bil, da se pri IVF postopku vnese le en zarodek. Vse ostalo je spet stvar sreče ali smole. mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar; Lepo prosim uporabljajte iskalnik! Samoplačniški UZ pregledi v nosečnosti: GSM 051 321224 nuhalna svetlina, morfologija ploda, preverjanje plodove rasti in ocena stanja pri tvegani nosečnosti, merjenje pretokov skozi različne žile ploda in popkovino, merjenje materničnega vratu, posveti v nosečnosti, npr. o porodu pri medenični vstavi, dvojčkih. Pozdravljeni Genetika ni nasla nobenega razloga oz. vse ok. Mi pa je rekel ginekolog da sem imela nekaksno bakterijo vendar ta ne povzroca prezgodnjega rojstva. Ko sem ga vprasala za cerklazo mi je rekel da jo pri dvojckih ne delajo in mi je v prihodnje obljubil ce bom nosila samo enega. Zakaj se cerklaza ne dela pri dvojckih? ker kot berem forume ne zasledim nikjer da se ne bi naredila.? Statistično e cerklaža pri dvojčkih ni izkazala kot rešitev, ampak po drugi strani s cerklažo rešujemo problem popustljivega MV in boljšega ali drugega načina za reševanje tega problema kot je cerklaža itak nimamo. Brez cerklaže je lahko le slabše, zato jaz osebno tudi pri dvojčkih delam cerklažo, s tem, da nosečnici povem, da morda ne bo pomagala. Sicer pa sem tudi sam v prejšnjem odgovoru povedal, da vstavljanje dveh zarodkov za vas zagotovo ni dobra rešitev. mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar; Lepo prosim uporabljajte iskalnik! Samoplačniški UZ pregledi v nosečnosti: GSM 051 321224 nuhalna svetlina, morfologija ploda, preverjanje plodove rasti in ocena stanja pri tvegani nosečnosti, merjenje pretokov skozi različne žile ploda in popkovino, merjenje materničnega vratu, posveti v nosečnosti, npr. o porodu pri medenični vstavi, dvojčkih.