Dojenje predstavlja temelj za kakovostno življenje otroka, s pozitivnimi učinki, ki segajo tako v kratkoročno kot dolgoročno zdravje. Vendar pa se vprašanje, do katerega meseca naj bi dojenje potekalo, pogosto pojavlja v številnih dilemah staršev. Ta članek se poglobi v priporočila strokovnjakov, prednosti dojenja za mater in otroka, razblinja pogoste zmote ter ponuja vpogled v stanje v Sloveniji, da bi staršem zagotovili celovite informacije za sprejemanje najboljših odločitev.
Svetovni dan dojenja: Poudarek na pomenu in podpori
Svetovni teden dojenja, ki ga obeležujemo v več kot 150 državah, večinoma med 1. in 7. avgustom, je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action, WABA). Njegov namen je usmeriti pozornost družbe k pomenu dojenja, omogočanju, ohranjanju in spodbujanju te naravne oblike hranjenja. Nekatere države ga zaradi počitnic obeležujejo tudi pozneje, v jeseni. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in UNICEF-a
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in UNICEF za dojenčke v prvih šestih mesecih življenja priporočata izključno dojenje. To pomeni, da otrok poleg materinega mleka ne dobiva nobene druge hrane ali tekočine, niti nesladkanega čaja ne. Po dopolnjenem šestem mesecu starosti, ob uvajanju mešane prehrane, naj se dojenje nadaljuje do starosti dveh let ali več, oziroma dokler to ustreza materi in otroku. Materino mleko je namreč popolnoma prilagojeno potrebam otroka, vsebuje točno tiste sestavine, ki jih v danem trenutku in okolju njen otrok potrebuje. Dojenje je odličen temelj za kakovostno življenje otroka, njegovi pozitivni učinki na zdravje pa so kratkoročni in dolgoročni.
Prednosti dojenja za otroka in mamo
Dojenje poteka v tesnem stiku matere in otroka, kar omogoča poglabljanje njunega odnosa in krepi vezi med njima. Tesen stik je za otrokov psihični razvoj ravno tako pomemben, kot je na primer za otrokov telesni razvoj pomembna ustrezna prehrana.
Prednosti dojenja za otroka:
- Prebavljivost in odpornost: Materino mleko je lahko prebavljivo; preprečuje drisko, zaprtje, težave s prebavo in kolike. Zmanjšuje možnost respiratornih infekcij in tveganje za astmo v otroštvu. Deluje kot zaščitni dejavnik pred osteoporozo in zmanjšuje verjetnost infekcije sečnega trakta.
- Zmanjšanje tveganja za bolezni: Zmanjšuje verjetnost SIDS (smrt v zibki)/SUDI (nenadna, nepričakovana smrt otroka), zmanjšuje tveganje za nastanek raka dojk in raka jajčnikov ter zmanjšuje incidenco limfomov v otroštvu. Zmanjšuje verjetnost pojava sladkorne bolezni tipa 1, Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa.
- Nevrološki razvoj: Omogoča skladen telesni razvoj in pravilno razporeditev zobovja. Dojeni otroci imajo manj kroničnih obolenj (celiakija, diabetes, alergija, limfomi, rak), so manj izpostavljeni sindromu nenadne smrti v zibki. Dojenje podaljša dobo naravne imunosti proti mumpsu, ošpicam, otroški paralizi, vsebuje protitelesa za bolezni, ki jih je mamica že prebolela. Dojenje omogoča primernejši razvoj otrokovih možganov, saj materino mleko vsebuje drugačne maščobne kisline, kot jih ima adaptirano mleko, ki stimulirajo razvoj možganov.
- Čustveni razvoj: Pripomore k vzpostavitvi in krepitvi vezi med žensko in otrokom, zaradi česar se pojavlja manj težav z tesnobo in depresivnostjo. Otrok spoznava mater z vsemi svojimi čutili: s tipom, čutilom za okus, vohom, vidom, sluhom, s čimer utrjuje povezavo med materjo in dojenčkom s pomočjo tesnega telesnega stika in neposrednega očesnega stika, kar prispeva k otrokovim občutkom varnosti in zaupanja, to pa otroku prinaša psihične in razvojne prednosti.
Prednosti dojenja za mamo:
- Okrevanje po porodu: Zmanjšuje možnost za poporodne krvavitve in njihovo obilnost, boljše je krčenje maternice, pospešuje involucijo maternice (postopno naravno zmanjšanje).
- Zdravstvene koristi: Zmanjša pojav vnetja srednjega ušesa. Laktacijska amenoreja zmanjša plodnost. Deluje kot zaščitni dejavnik pred osteoporozo in zmanjšuje tveganje za nastanek raka dojk in raka jajčnikov. Pri ženskah s sladkorno boleznijo se potreba po inzulinu zmanjša. Manjše je tudi tveganje za razvoj poznejše sladkorne bolezni tipa 2.
- Fizične spremembe: Prispeva k hitrejši izgubi dodatne teže in zmanjšuje incidenco debelosti.
- Praktičnost in ekonomičnost: Manj je izzivov pri hranjenju otroka v primerjavi s hranjenjem z mlečnim nadomestkom; na primer na potovanju, zaradi neodvisnosti otrokove prehrane od zunanjih pogojev oskrbe. Kakovostna prehrana doječe matere je cenejša od kupovanja mlečnih nadomestkov.
Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih učinkov na zdravje otroka in matere ter zaradi okoljskih prednosti dojenja v primerjavi z uporabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo.
Stanje v Sloveniji: Dosežki in izzivi
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2009 začel z izvedbo projekta HRAST, ki je raziskoval prakse dojenja in prehranjevalne navade otrok do četrtega leta starosti v osrednjeslovenski regiji. Namen projekta je bil tudi raziskati vpliv različnih virov informacij in praktične podpore na prakse dojenja.
Rezultati raziskave so pokazali, da ženske v Sloveniji v povprečju dojijo dlje kot ostale ženske po Evropi, kar je mogoče pripisati tudi daljšemu, 100 % plačanemu dopustu za nego in varstvo otroka. Kljub temu pa je trajanje izključnega dojenja pri vzorcu mater bilo krajše od priporočil SZO (šest mesecev). Ugotovili so tudi, da bolj izobražene matere dojijo dlje. Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarja, da je večina mater v Sloveniji ponosna na to, da dojijo, vendar za polno dojenje šest mesecev potrebujejo dodatne informacije in dobro takojšnjo podporo strokovnjakov in bližnjih.
V Sloveniji matere po Zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do enournega odmora za dojenje, če otroka po vrnitvi na delovno mesto še dojijo, do zaključka njegovega 18. meseca. Pravica velja za matere, ki delajo polni delovni čas. Uveljavljajo lahko tudi pravico do skrajšanega delovnega časa.
Kljub pozitivnim trendom, se soočamo z izzivi. V Sloveniji je zelo malo polno dojenih otrok (polno dojenih pomeni, da razen materinega mleka ne dobiva nobenih dodatkov: vode, juhic, čaja …). Ko mamice zapustijo porodnišnico, je odstotek dojenih otrok nad 90 %, nato ta odstotek po nekaj dnevih doma drastično pade. Samo 1 od 10 nosečnic doji popolnoma brez težav.
Razblinjanje sodobnih zmot in zgrešenih prepričanj o dojenju
Številne zmote o dojenju še vedno krožijo med nami, pogosto kot posledica prekinjene tradicije dojenja in nepreverjenih podatkov.
- "Tvoje prsi so premajhne, da bi lahko dojila." Velikost prsi ni povezana z zmožnostjo nastajanja mleka. Dojijo lahko matere s prsmi najrazličnejših oblik in velikosti.
- "Doječa mati se mora izogibati uživanju solate in druge zelenjave ter svežega sadja." Matere naj uživajo kakovostno mešano prehrano, vključno s svežim sadjem, zelenjavo, paradižnikom, česnom, čebulo in fižolom. Otrok je vajen določenih okusov že iz maternice, s spreminjanjem okusa mleka pa se privaja na okuse običajne družinske prehrane.
- "Doječa mati mora spiti najmanj tri litre tekočine dnevno." Doječim materam se ni treba siliti s prekomernim pitjem tekočin, pije naj po občutku, kot ji narekuje žeja.
- "Tvoje prsi so mehke, zagotovo imaš premalo mleka." Prsi niso posoda, mleko nastaja sproti po principu "ponudbe in povpraševanja".
- "Tvoje mleko je vodeno." Zrelo žensko mleko je belo, rahlo prozorno in ustreza potrebam dojenčka.
- "Nedonošenčkov ni mogoče dojiti." Takoj ko je nedonošenček zmožen sesanja in požiranja, ga je mogoče dojiti.
- "Če ima dojenček priraščen jeziček, ga ni mogoče dojiti." Dojenčka s priraščenim jezičkom je mogoče dojiti, nekateri potrebujejo le manjši poseg.
- "Ženska s ploskimi bradavicami ne more dojiti brez nastavkov." Nekaterim so nastavki za dojenje v pomoč, večina pa jih ne potrebuje.
- "Ženska po carskem rezu ne more dojiti." Po carskem rezu je za vzpostavitev laktacije in dojenja potrebno nekoliko več potrpežljivosti. Številni otroci, rojeni s carskim rezom, so dojeni.
- "Dojenje boli." Dojenje ustrezno pristavljenega otroka ne boli. Nekatere ženske ob pristavitvi čutijo ščemenje, ki pa hitro mine.
- "Zaradi dojenja se prsi povesijo." Dojenje nikakor ne povzroči povešenosti prsi. Spremembe dojk so primerljive med ženskami, ki dojijo, in tistimi, ki ne.
- "Dojenje ne zadostuje za razvoj in rast dojenčka." Do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti je materino mleko popoln vir hranil in energije za dobro rast in razvoj.
Kaj pa drži glede dojenja in laktacije?
V prsih nastaja mlezivo, prvo mleko, že v nosečnosti, takoj po rojstvu pa je pripravljeno za otroka. Proizvodnja mleka poteka v fazah. Prvo mleko, kolostrum, je na voljo takoj po porodu. Nastaja v mlečnih žlezah in ima pomembno vlogo pri izgradnji otrokovega imunskega sistema. Vsebuje veliko beljakovin, vitaminov, mineralov in imunoglobulinov. Kolostrum je visoko koncentriran in bogat s hranili že v majhnih odmerkih.
Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da se otrok po dopolnjenem šestem mesecu starosti ob ustrezni dopolnilni prehrani še naprej doji do starosti dveh let; in še dlje, če mati in otrok tako želita.
Za čim uspešnejši prehod v dojenje tako za mati kot za novorojenčka ali dojenčka, je izrednega pomena tudi zdrav življenjski stil. Pomembno je, da dobro poskrbite zase, v svoj vsakdan vključite nekaj, kar vas sprosti. Dovolj počivajte, uživajte vso hrano, ki vam diši in ki ustreza uravnoteženi zdravi prehrani, omejite pa uživanje kave na največ dve skodelici na dan. V obdobju dojenja ne uživajte alkoholnih pijač in ne kadite. Bodite zmerno telesno aktivni.
Nasvet št. 1 za boljše okrevanje PO PORODU: DIETA | Porodna doula
Do kdaj dojiti: Naravna pot razvoja in starševske odločitve
Vprašanje, do katerega meseca dojiti, je kompleksno in vključuje tako biološke kot čustvene vidike. Strokovna priporočila SZO in UNICEF-a jasno navajajo, da je izključno dojenje priporočljivo do šestega meseca starosti otroka, nato pa naj se dojenje nadaljuje ob uvajanju mešane prehrane do drugega leta starosti ali dlje, če to želita mati in otrok.
Vendar pa številni starši in strokovnjaki poudarjajo, da dojenje ni le prehranjevanje, temveč pomemben razvojni proces, ki traja dlje. Otrok, ki se hrani z materinim mlekom, še po prvem letu starosti še vedno dobiva dragocena hranila in protitelesa, ki ga ščitijo pred okužbami. Materino mleko se namreč prilagaja potrebam otroka glede na njegovo starost in zdravstveno stanje.
Pomembno je razumeti, da se otroci sami odstavijo v različni starosti, večinoma med tretjim in četrtim letom. Ta proces je lahko naraven in postopen, še posebej, če je podprt z razumevanjem in ljubeznijo staršev. Tudi po prvem letu starosti dojenje še vedno predstavlja vir varnosti, tolažbe in čustvene bližine za otroka, kar pozitivno vpliva na njegov čustveni razvoj in samozavest.
V javnosti se sicer še vedno pojavljajo predsodki, da je dojenje po prvem letu patološka potreba ali razvajanje otroka. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da je odzivanje na otrokove potrebe, vključno s potrebo po dojenju, odraz zdravega starševstva in ne razvajanja. Če mati želi dojiti in otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, ne glede na otrokovo starost, obiskovanje vrtca ali materino vrnitev na delovno mesto.
V primeru dvomov ali težav je ključnega pomena iskanje kakovostnih informacij in podpore. Zdravstveni strokovnjaki, svetovalci za dojenje in izkušene matere lahko nudijo dragocene nasvete in pomoč pri sprejemanju odločitev, ki so najboljše za posamezno družino. Končno, odločitev o tem, do kdaj dojiti, je globoko osebna in bi se morala sprejemati na podlagi informacij, intuicije in najboljših interesov tako matere kot otroka.