Dojenje je eden najpomembnejših trenutkov za dojenčka, saj je to njegova prva izkušnja bivanja v odnosu. To pomeni, da se dojenček prek dojenja uči, kaj pomeni biti z drugim človekom. Ker je oseba na drugi strani v primeru dojenja njegova mati, ki ga ima čisto instinktivno neskončno rada, se prek dojenja dojenček tudi uči, kako je videti ljubezen. Ko se rodi prvi otrok, ji je lahko le malo znanega o dojenju. Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka. Dojenje je najbolj naraven način prehranjevanja za dobro rast in razvoj otroka, saj se žensko mleko popolnoma prilagaja potrebam dojenčka.
Naravna potreba in razvojni vidik dojenja
Materino mleko je vedno najboljša hrana in se z rastjo dojenčka spreminja in prilagaja, tako da je vedno idealno za otroka. Priporoča se, da je otrok, do dopolnjenega šestega meseca starosti, hranjen izključno z dojenjem. V tem obdobju žensko mleko otroku zagotavlja vso tekočino, energijo in hranila, potrebna za rast, razvoj in krepitev zdravja. Otrok naj se prvič podoji v prve pol ure po porodu (oziroma v uri do uri in pol po porodu, če upoštevamo otrokov prirojen vzorec, porod pa je potekal fiziološko). Materino mleko že tisočletja predstavlja pomemben vir prehranskih snovi dojenčkov, a dojenje kljub temu ostaja tematika, ki tudi danes sproža številne polemike.
Nekateri strokovnjaki, kot je Ksenija Šoster Olmer, svetovalka za dojenje pri LLL international, poudarjajo, da je materino mleko vedno najboljša hrana za dojenčka in se z rastjo dojenčka spreminja in prilagaja, tako da je vedno idealno za otroka. Mednarodna zdravstvena organizacija priporoča dojenje do dveh let ali še dlje. Idealno bi bilo, če bi se otroci lahko prenehali dojiti, ko sami prerastejo potrebo po dojenju, to pa je seveda za vsakega otroka različno.
Doc. dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., spec. zakonske in družinske terapije, zagovarja tezo, da naj vsaka mati sama presodi, do kdaj je dojenje tako zanjo kot tudi dojenčka optimalno. Mnenje, da je dojenje po prvem letu nekakšna patološka potreba mater, je po njenem mnenju napačno. Odzivanje na otrokove potrebe ni nobeno razvajanje, ampak čisto običajno starševstvo. Pri tem, da odzivanje na otrokove potrebe ocenimo kot razvajanje, se je smiselno vprašati, zakaj bi odzivnost in ljubeznivost enačili z razvajanjem. Odzivnost, nežnost in ljubeznivost so nekaj, kar nam v odnosih pripada in dojenje nas to uči od prvega dne življenja naprej.
Znanstveni pogledi in priporočila
Na otrokove možgane blagodejno vpliva že samo materino mleko. Bogato je z omega-3-maščobnimi kislinami, ki dokazano vplivajo na kvaliteten razvoj možganskih celic. Prav tako materino mleko vsebuje kazomorfine, naravne opioide. Zaradi prisotnosti teh substanc dojenje dojenčke in malčke tako učinkovito pomiri. Hkrati pa takojšnja pomiritev, ki jo dojenje nudi dojenčku, njegove možgane uči robustnega odziva na stres. Dojenje in umirjanje z dojenjem torej nikakor ni razvajanje, ampak je na nek način trening možganov, da se naučijo učinkovitega odziva na stres. Posledice tega so vidne vse življenje, saj je bilo na primer s študijami dokazano, da imajo dalj časa dojeni otroci celo otroštvo manj vedenjskih težav, ta učinek pa je opažen tudi takrat, ko ti otroci postanejo odrasli. Pri tem je pomembno povedati tudi, da je učinek toliko večji, kolikor je bilo dojenje daljše.
Dr. Zalka Drglin izpostavlja, da na podlagi obstoječega znanja ne moremo začrtati zgornje starosti, do katere je dobro zaključiti z dojenjem. Nobenih dokazov nimamo, da bi zaradi dojenja po prvem letu nastajala škoda otrokovemu telesnemu razvoju ali njegovi duševnosti. Vse dotlej, dokler mati otroka doji, naj bo to leto, dve leti ali več, dojenje pomaga pri zaščiti pred boleznimi. Če se otroci dojijo tudi po prvem letu, je tveganje, da bodo zboleli, manjše. Nezanemarljivo je tudi, da zadovoljevanje otrokovih potreb z dojenjem, na primer po ugodju, varnosti, tolažbi, pomiritvi prispeva k njegovemu čustvenemu razvoju: »Otroci, ki dosežejo (primerno) neodvisnost v svojem lastnem ritmu, so bolj gotovi vase kot tisti, ki so jih prezgodaj silili k odcepitvi. Malčki, ki se dojijo, so socialno dobro prilagojeni. Če je le mogoče, naj otrok spontano preraste svojo potrebo po dojenju.«
Raziskava SI.Menu (opravljena v letih 2017 in 2018) je pokazala, da se v Sloveniji prehrana večine dojenčkov v prvih dneh začne z dojenjem (90,2 odstotka), medtem ko s starostjo odstotek dojenih dojenčkov hitro upada. Povprečno matere v Sloveniji svoje otroke dojijo sedem mesecev, najdaljše obdobje dojenja, zabeleženo v raziskavi, pa je bilo šestindvajset mesecev.
Dojenje in čustvena bližina
Dojenje zelo zbliža mater in otroka. Sama se boste morali odločiti, ali boste dopustili, da bo vaša hčerka navezana na vas ali pa jo boste porinili v (pre)zgodnjo samostojnost. Med otrokom in materjo se namreč med dojenjem vzpostavi posebna čustvena vez, ki je zdrava podlaga tudi za nadaljnji razvoj. V primerih, ko je mati ob dojenju sproščena in zadovoljna, se otrok počuti še posebej varno, sprejeto, ljubljeno. Ta čas je samo zanju in je nenadomestljiv ter pozitivno vpliva na izgrajevanje otrokove osebnosti. Dalj dojeni otroci imajo celo v mladostništvu manj težav z vedenjem, samopodobo, zdravjem, suverenostjo.
DOJENJE DOJENČKA 🤱🏼 5 napak, ki se jim je treba izogniti
Odgovori na pogosta vprašanja in pomisleke
1. Imam enaindvajset mesecev staro hčerko. Še vedno jo dojim in tudi želim nadaljevati z dojenjem. Hčerkica se z veseljem doji, čeprav že je vso hrano. Ljudje tako radi zasipajo mamice z nasveti in vedno vedo, kaj je zanje in še posebej za njihovega otroka najbolj prav!
Prisluhnite svojemu srcu, saj le vi najbolje veste, kaj je najbolj prav za vašo hčerko in vas. Dokler sta zadovoljni obe, ni nobenega razloga, da bi morali prenehati z dojenjem.
2. Koliko časa naj traja en podoj?
Žensko mleko se spreminja tudi med enim samim podojem - na začetku podoja vsebuje več vode in manj maščob, na koncu pa manj vode in več maščob, ki so zelo pomembne za otrokovo zdravje in razvoj in otroka bolj nasitijo. Ravno zato ne omejujte trajanja posameznega podoja. Omogočite otroku, da sesa na prvi dojki tako dolgo, kot želi. Nato ga pristavite na drugo dojko. Morda bo želel še sesati, morda ne.
3. Ali naj otroka zbujam za dojenje?
V prvih tednih otroku ne dajajte dudic za pomirjanje, ker lahko povzročijo sesalno zmedo in podaljšajo razmake med podoji, zaradi česar se zmanjša nastajanje mleka. Otroka izključno dojite. Ne dajajte vode, čaja ali drugih tekočin. Otroka pristavite k prsim vsakčasa, ko pokaže zgodnje znake lakote. NE dojite po vnaprej določenem urniku. Na začetku je to nekje od 8- do 12-krat na dan, z različno dolgimi premori. Otrok naj ima dovolj časa, da se pri prsih do sitega naje in napije.
4. Kaj storiti, če imam boleče bradavice?
Ragade so razpoke na bradavicah in predstavljajo eno najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo doječe ženske. Za preprečitev nastanka ragad je pomembno, da otroka pravilno pristavite. Če pa se ragade kljub temu pojavijo, poleg pravilnega pristavljanja, poskrbite še za pogostejše dojenje, saj zaradi prevelike lakote otrok bolj hlastno in močneje sesa. Najprej mu ponudite manj bolečo dojko in ga šele potem, ko priteče mleko, pristavite še na drugo, bolj bolečo. Bradavice in kolobar po podoju zaščitite z nekaj kapljicami lastnega mleka ali z lanolinom (priskrbite si prečiščen, medicinsko preverjen lanolin), ki ga pred naslednjim podojem ni potrebno odstranjevati. Dojenje samo po sebi ne boli. Le v začetku imajo nekatere matere bolj občutljive bradavice, vendar ta začetna bolečina izgine v nekaj dneh.
5. Kako je z uvajanjem goste hrane in dojenjem?
Dojenčki potrebujejo uvajanje goste hrane, ne prej kot od 4. meseca dalje in najpozneje do začetka 7. meseca. Dojenje naj se postopoma zamenja za gosto prehrano. To je najbolj naravna pot k odstavitvi. Z dojenjem lahko nadaljujete za zagotovitev mlečne prehrane, dokler vam in otroku to ustreza. Če morate ali želite odstaviti svojega otroka, počasi zamenjujte en mlečni obrok za drugim z mlečno formulo. Če otrok odklanja drugo mleko ali cucelj, najprej poskusite z izčrpanim mlekom ali pomočite cucelj v izčrpano mleko. Ko se otrok privadi na stekleničko mu namesto izčrpanega mleka ponudite mlečno formulo.
6. Moti me, da se moj triletni sin še vedno doji. Kaj naj storim?
Peter, tudi jaz mislim, da se tvoja žena ne spreneveda, pač pa se je tako odločila in na tebi je, da to sprejmeš. Morda bi bilo dobro, da ji tudi ti poveš, zakaj je po tvojem mnenju čas, da se sin odstavi. Vsekakor je naravno tudi daljše dojenje. Pomembno je, da mati otroka začuti in presodi, kaj je zanj pa tudi zanjo optimalno. Škoda je npr. poslušati ‘dobronamerne’ nasvete drugih, ki te pogosto bolj obremenijo kot pomagajo. Med otrokom in materjo se namreč med dojenjem vzpostavi posebna čustvena vez, ki je zdrava podlaga tudi za nadaljnji razvoj.
Dr. Andrej Perko, doktor psihologije in specialist klinično psihološkega svetovanja, pa meni, da dojenje, ki se zavleče tudi v kasnejše faze otrokovega življenja, vzgaja posameznike, močno navezne na matere. »Dolgotrajno dojenje nima po mojem prepričanju nobenega pozitivnega vpliva na razvoj otroka. Včasih so ljudje za posameznike (zlasti fante, moške), ki se ne zmorejo odtrgati od svojih mamic, ki so odvisni od njihovih mnenj in sporočil, skovali posrečen izraz: zadòjenci.« Poudarja, da je dojenje smiselno dobro leto, potem pa mati ni več samo otrokova in se vrača v svoje delovno in drugo okolje. Otrok mora to separacijo sprejeti in ponotranjiti, da mati ni samo njegova.
Možni zapleti pri dojenju in kako jih rešiti
Med pogostejše težave sodijo ragade, zamašeni mlečni vodi in mastitis.
- Ragade: Kot že omenjeno, je ključno pravilno pristavljanje otroka. Če se pojavijo, pomagajo pogostejše dojenje, ponuditev manj boleče dojke najprej ter zaščita bradavic z lastnim mlekom ali lanolinom.
- Zamašeni mlečni vodi: Posledica nepopolnega praznjenja dojk. Pomagajo tople kopeli ali obkladki pred dojenjem, pogosto pristavljanje/dojenje ter masaža dojke proti bradavici.
- Mastitis: Vnetje dojke, ki ga povzroči zastoj mleka. Značilni znaki so povišana telesna temperatura, mrzlica, bolečina in rdečina na dojki. Zdravljenje vključuje počitek, pogosto dojenje in v nekaterih primerih tudi antibiotike. Ključno je preprečevanje zastojev mleka.
Zaključek
Odločitev kdaj prenehati z dojenjem je odvisna od vas in vašega dojenčka. Ni pravila o tem, kdaj je pravi čas za odstavitev. Nekateri otroci želijo biti dojeni dlje, kot je bilo pričakovano. Najpomembneje je, da prisluhnete svojemu telesu, otrokovim potrebam in svojemu srcu. Dojenje je naravni dar, ki ga izkoristite z veseljem, dokler ustreza obema.