Dojenje je eden najpomembnejših trenutkov za dojenčka, saj predstavlja njegovo prvo izkušnjo bivanja v odnosu. Prek dojenja se otrok uči, kaj pomeni biti z drugim človekom, in ker je ta oseba njegova mati, ki ga instinktivno neskončno ljubi, se dojenček uči, kako izgleda ljubezen. Ker se dojenčki rodijo z nedokončanimi možgani, ki se v času zgodnjega otroštva intenzivno razvijajo, se podatki, ki jih dojenje posreduje, dobesedno vpišejo v njegove možgane in ostanejo z njim vse življenje. Ta naravni proces hranjenja z materinim mlekom ni le zagotovilo za zdravo rast in razvoj, temveč tudi ključen element pri izgradnji močne psihološke povezave med materjo in otrokom.
Prvi dnevi: Zgodnje in pogosto dojenje za trdne temelje
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Mlezivo, ki je na voljo takoj po porodu, je zgoščena hrana, bogata s protitelesi, zato ga upravičeno imenujejo »prvo otrokovo cepivo«. Mlezivo zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh. Čeprav ga je malo (nekaj čajnih žličk), je to idealno za novorojenčka, ki se šele uči hranjenja z usti in lažje obvladuje manjše količine. Pogostejše hranjenje spodbuja otroka k večjemu sesanju, kar hitreje spodbudi nastanek novega mleka. Mlezivo deluje tudi odvajalno, pomaga očistiti otrokovo črevo mekonija (smolasto temnozeleno prvo blato), s tem pa preprečuje nastanek zlatenice.
Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku, da izuri sesanje, požiranje in dihanje, dokler je materina bradavica še mehka in lahko dosegljiva, ter preden je dojka polna mleka. Raziskave kažejo, da so otroci manj zlatenični, če se pogosteje dojijo v prvih dneh. Prav tako imajo matere, ki zgodaj začnejo z dojenjem, manj težav in dojijo dlje. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi; pomaga ji pri hitrejšem okrevanju po porodu, saj otrokovo sesanje krči maternico, pospeši porod posteljice in zmanjšuje poporodne krvavitve. Preprečuje tudi nastanek bolečega zastoja v dojkah. Ob dojenju mati spozna svojega otroka in si pridobi samozaupanje za nadaljnjo nego in skrb.
Kako pogosto in dolgo dojiti otroka? Prilagajanje potrebam
Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh nekateri želijo sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka (običajno tretji ali četrti dan). Nekateri otroci želijo sesati pogosto in kratek čas, medtem ko drugi niso navdušeni nad sesanjem in so prvih nekaj dni precej zaspani. V prvih dneh je pričakovati, da boste veliko časa preživeli ob dojenju, kar je najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Bolnišnični red lahko včasih moti naravni ritem dojenja.
Če je otrok zaspan in ne kaže želje po sesanju, ga pristavite na vsake dve do tri ure. V tem primeru je pomembno opazovati otroka in ga skušati dojiti, kadar je buden ali plitvo spi (ko se očesni zrkli premikata pod vekami). V toplem okolju otroci postanejo zaspani, zato je priporočljivo zastreti prostor pred soncem in otroka sleči do plenic. Nežno ga lahko tudi zbodite s hladno vlažno krpo po hrbtu, čelu in licah. Preizkusite različne položaje dojenja, da najdete najbolj udobnega za oba.
Izogibajte se steklenički in dudi: Ohranjanje naravnega ritma
Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Če otroci prejemajo stekleničke in dude, so manj dojeni, kar lahko vodi do pogostejših vnetij materinih dojk. Stekleničke in dude lahko povzročijo tudi težave pri dojenju, saj voda in mlečni dodatki otroka zasitijo in mu zmanjšajo željo po sesanju. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov pogosto privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih. Tvorba materinega mleka je namreč odvisna od povpraševanja - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori, in obratno.
Matere, ki začnejo dodajati stekleničke, preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu, z manj mleka in več stekleničk. Stekleničke in dude lahko zmedejo otroka v prvih tednih, ko se šele uči sesanja. Otrok je prisiljen drugače uporabljati jezik, usta in čeljusti pri sesanju po steklenički ali dudi v primerjavi s sesanjem pri prsih. To lahko povzroči poškodbe bradavic ali celo popolno zavračanje dojenja. Nekateri otroci so zmedeni že po eni steklenički. V primeru potrebe po dodatnem hranjenju lahko uporabite kozarček, skodelico, žlico ali brizgalko. Če nameravate uporabljati stekleničke in dude, poskusite počakati z njimi do enega meseca starosti.
Preprečevanje poškodb bradavic: Ključ do udobnega dojenja
Pogosto materam svetujejo, naj dojijo le nekaj minut na vsaki dojki, da bi preprečili poškodbe prsnih bradavic. Vendar, če otroka pravilno namestimo in se pravilno prisesa na dojko, ne bi smelo priti do poškodbe bradavic niti po daljšem in pogostem dojenju.
Nasveti za dobro namestitev in prisesanje:
- Poiščite položaj, ki vam omogoča držanje otroka ob dojki brez naprezanja mišic. Uporabite blazine za podporo otroku. Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku.
- Prepričajte se, da je otrokov obraz obrnjen k dojki in da mu ni treba obračati glave, da jo doseže. Celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu.
- Pridržite dojko med dojenjem s palcem zgoraj in ostalimi prsti spodaj, vendar ne preblizu bradavici, da se bo otrok lahko prisesal.
- Z bradavico dražite otrokove ustnice, da bo na široko odprl usta. Ko otrok dovolj odpre usta, ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta. Ko zagrabi, ga držite tesno ob dojki, tako da se z brado in nosom dotika dojke. Če se zdi, da dojka zapira nosek, pritegnite otrokovo telo k sebi, da se bo z glavico lahko malo odmaknil.
Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Vredno je večkrat poskusiti. Če je dojenje boleče, ne dovolite otroku, da tako sesa. Prekinite dojenje tako, da potisnete prst v kot otrokovih ust in poskusite znova. Morda mora otrok bolj široko odpreti usta ali biti bližje dojki. Nekateri otroci so spretnejši, pri drugih je potrebno nekaj poskusov pred vsakim podojem, preden postane dojenje res udobno. Vredno se je potruditi za pravilno prisesanje, saj to ne le preprečuje poškodbe bradavic, temveč otroku omogoča zajemanje čim več mleka in zdravo spodbuja nastanek novega. V kratkem času bo pristavljanje k prsim postalo hitro in enostavno.
Pustite otroku izprazniti eno dojko; ponudite mu tudi drugo ob vsakem obroku
Nobenega razloga ni, da bi otroka časovno omejevali pri dojenju. Ko se dobro prisesa, naj sesa, dokler sam ne preneha, spusti dojko ali zaspi, nato mu ponudite še drugo dojko. Včasih bo sesal še iz druge dojke, včasih pa ne, kar je povsem normalno.
Kako vemo, da je otrok v prvih dneh dobil dovolj hrane?
V prvih dneh sta ena do dve mokri plenici in izločanje temno zelenega, smolastega blata (mekonija) znak, da ima otrok dovolj hrane. Izguba teže v prvih dneh je normalna; novorojenčki lahko izgubijo do deset odstotkov svoje porodne teže v prvih treh do štirih dneh. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži. Po 10 dneh starosti ne sme več izgubljati telesne teže. Pridobitev telesne teže se računa od najnižje, ne od porodne teže.
Dojke in bradavice ne potrebujejo posebne nege
Nobenih posebnih mil, losjonov ali krem ni potrebnih za nego dojk ob dojenju. Po kopanju ali tuširanju dojke in bradavice le temeljito splaknite z vodo. Izogibajte se milom, alkoholu in drugim sredstvom, ki bi izsušili kožo in pripomogli k poškodbi bradavic. Če vam bradavice razpokajo, jih poskusite negovati z izbrizganim mlekom ali lanolinskim mazilom. Če se stanje ne izboljša, potrebujete strokovno pomoč pri pristavljanju otroka k dojkama.
Ko količina mleka naraste: Naval mleka in napete dojke
Nekje med drugim in petim dnem (običajno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. To je čas, ko se pogosto reče, da je »prišlo mleko«, čeprav je mleko v dojkah že od poroda. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah ob navalu mleka. Vedela bo, da je mleka več, ker bo imel otrok več mokrih plenic in bo pogosteje odvajal blato. Normalno je, da postanejo materine dojke večje, težje in bolj napete.
Zastoj mleka v dojkah: Kako si pomagati?
Pri nekaterih materah so dojke ob navalu mleka zelo polne in mleko zastaja. Otekle, tople in boleče dojke so znak zastoja. Poleg večje količine mleka v dojkah je za zastoj kriva tudi večja prekrvavitev tkiva. Pomagate si lahko s toplim obkladkom pred dojenjem, nežno masažo dojke proti bradavici, dojenjem na uro in pol do dve uri ter hladnim obkladkom na dojki med podoji za omilitev otekline in bolečine. Ob primerni negi pričakujemo izboljšanje v 12-48 urah.
Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, si lahko pred dojenjem izbrizgate nekaj mleka, da zmehčate dojko. Če otrok ne more sesati ali ne izsesa dovolj napete dojke, si pomagajte z ročnim ali strojnim izčrpavanjem mleka, dokler dojke ne postanejo mehkejše. Nosite ne pretesen, dobro prilegajoč nedrček. Ni potrebno omejevati zaužite tekočine.
Navodila za ročno izčrpavanje mleka:
- Objemite dojko, tako da bo palec na zgornji in ostali prsti na spodnji strani. Palec in prva dva prsta naj bosta odmaknjena 3-4 cm od bradavice.
- Čvrsto stisnite dojko, tako da ritmično stiskate palec in prste skupaj. Ne drgnite po koži.
- Obračajte roko okoli dojke, da čim bolj izpraznite mlečne vode.
- Tri do pet minut iztiskajte eno dojko, nato na enak način drugo. Ta menjava dojk omogoča več časa za stekanje mleka in uspešnejše izčrpavanje.
Kako vemo, da otrok dobi dovolj mleka? Znaki uspešnega dojenja
Mnoge matere skrbijo, ali imajo dovolj mleka, čeprav ga imajo veliko. Na več načinov se lahko prepričate, da imate dovolj mleka:
- Plenice in blato: Otrok zmoči vsaj 6-8 plenic dnevno (5-6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, gostote grahove juhe, rumene ali rumeno-zelene barve. Otroci, starejši od šest tednov, navadno manj pogosto odvajajo blato.
- Napredovanje na teži: Otrok pridobiva vsaj 110-200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže.
- Pogostost dojenja: Otrok pije pri prsih pogosto, osem do dvanajstkrat dnevno. Ni problem, če pije manj pogosto, da le napreduje.
- Videz otroka: Otrok deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože. Telo je vedno polnejše, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven.
Kako izgleda materino mleko?
V prvih treh do štirih dneh je mlezivo rumenkasto ali zlato-rumeno. Po treh do štirih dneh, ko količina materinega mleka narašča, je zrelo mleko pomešano z mlezivom bogato in kremasto. Vedno manj mleziva se izloča z mlekom in po enem do dveh tednih zrelo mleko popolnoma nadomesti mlezivo. V primerjavi s kravjim mlekom iz trgovine, je materino mleko videti bolj redko in vodeno, vendar je najboljša hrana za vašega otroka.
Dojenje kot hrana in udobje: Več kot le hranjenje
Skušajte čim več časa po porodu preživeti ob dojenju. Če je otrok nemiren, ga ob dojki pomirite. Pred rojstvom otrok ni nikoli trpel lakote, in ko se rodi, je njegov želodček majhen. Ne glede na to, kdaj ste ga zadnjič podojili, je vedno pravi čas, da ga ponovno pristavite k prsim. Dojeni otroci ne morejo biti preveč hranjeni. Dojenje nudi otroku tudi ugodje bližine in udobja ter napravi prve tedne po rojstvu mirnejše in srečnejše tako otroku kot vam. Pogosto dojenje zagotavlja zalogo mleka, saj se vaše mleko tvori po povpraševanju. Večina otrok se hrani 10-12 krat v 24 urah, vendar se vzorec hranjenja spreminja.
Ali zbujati otroka za dojenje? Pozornost potrebam otroka
Včasih otrok prespi 4-5 ur, pa ni videti zelo lačen, ko se zbudi. Če ima manj mokrih plenic in manjkrat odvaja blato, ob tem pa ne pridobiva na teži, bo bolje, da ga budite na 2-3 ure. Prve mesece se večina otrok zbuja tudi za nočna hranjenja. Če vaš otrok prespi noč, bo verjetno potreboval več obrokov čez dan. Pri polno dojenem otroku so nočna hranjenja enostavna, ker ni potrebno nič pripravljati in čakati. Če imate otroka blizu sebe, vam niti ni potrebno iz postelje. Samo dvignete ga k sebi in podojite. Ni razloga, da mu zamenjate plenice, če je topel. Ko otrok raste, raste tudi njegov želodček, in otrok, ki se je »neprestano« dojil, si izoblikuje svoj vzorec hranjenja. Prvih štiri do šest tednov je čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način, da zadovoljite njegove potrebe po vaši toplini in vašem mleku.
Dojenje kot razvojna potreba in čustvena vez
Dojenje je za otroka razvojna potreba, ki jo sami od sebe prerastejo, povečini tam med tretjim in četrtim letom starosti. Takrat se zaključi tudi ena najpomembnejših etap v razvoju možganov. Nekateri seveda dojenje opustijo prej, drugi pa kasneje. Naloga mater je, da skušajo otrokovi potrebi po dojenju po najboljših močeh slediti. Pogosto slišimo v javnosti mnenje, da je dojenje po prvem letu nekakšna patološka potreba mater, vendar pa je dojenčka v dojenje nemogoče prisiliti.
Za mame je dojenje po ritmu otroka lahko zelo naporno, zlasti v obdobju poskokov rasti in v primeru nočnega dojenja. Pomembno je, da je okolica do mame naklonjena in ji pomaga. Ko mama začuti, da bi rada zaključila z dojenjem, tudi potrebuje podporo. Mama, ki želi z dojenjem zaključiti, tega namreč ne naredi, ker ne bi želela dojiti, ampak ker enostavno ne zmore več tempa, ki ga narekuje otrokova potreba po dojenju. Zato je pomembno, da k njej pristopimo z razumevanjem in ji pomagamo, da dojenje spravi v zanjo bolj obvladljive okvirje.
Odgovori na pogosta vprašanja in pomisleke
"Moja punčka stara 11 dni pije zelo dolgo časa, to je po 2 uri od šestih popoldne in ponoči. Zjutraj in do treh popoldne pa je nahranjena v pol ure. Zakaj rabi toliko časa da je sita? Dojim z nastavkom in ko jo odstavim je v njem še polno mleka. Zvečer tudi ne sesa tako intenzivno. Ali lahko kaj naredim da bodo podoji zvečer krajši?"
Novorojenčki so zelo različni. Nekateri so budni, hitri in učinkoviti, drugi počasneje sesajo, mnogi pa imajo na eni strani nekaj krajših in učinkovitejših podojev ter na drugi strani nekaj dolgih, s pavzami, ki lahko trajajo tudi več ur. To je normalno. Redki dojenčki se dojijo na redne razmake in vedno na enak način. Če otrok napreduje, ima dovolj pokakanih in polulanih pleničk, potem verjetno ne gre le za to, da več ur rabi, da se nahrani, temveč pri dojenju pri teh dolgih podojih v veliki meri zadovoljuje tudi druge potrebe: hoče biti v naročju, se umirja, tolaži, morda tudi drema, tedaj potrebuje telesni stik in bližino. To je pogosto zvečer, ko smo tudi mi utrujeni. Včasih pomaga, če otroka takrat skopate, da prekinete to čakanje, da se utrudi. Pri tako majhnem otroku je skoraj nemogoče zagotoviti, da bi se dojil npr. 15-20 minut na vsaki dojki in potem zaspal.
"Porodna teža je bila 3480 g, potem je kar nekaj teže izgubila (3150g), zato sem jo morala hraniti z dodatkom. Teža ob odpustu iz porodnišnice pa je bila 3250g. Po štirih dneh, ko je bila doma je pridobila 200 g. Glede na to da nekje od 7-ih zjutraj in do 15-ih pije kakšne pol ure ali še manj, ali se lahko zgodi, da mi začne primanjkovati mleka? V teh urah zadošča dojenje iz ene dojke in je ne sprazni. Zvečer pa ji dam piti iz obeh dojk. En večer po uri in pol dojenja sem ji dala dudo za nekje 5 minut in je potem zaspala. Skrbi me da ne dobi dovolj za jest, sicer je v nastavku vedno mleko, ko jo odstavim. Ali je možno da mleko ni dovolj nasitno?"
Število pokakanih pleničk je ok, verjetno so tedaj tudi polulane, kar je pričakovano. Tudi napredovanje zadnje dni kaže, da je deklica dovolj aktivna in da zna učinkovito sesati. Torej najbrž ni občasno zelo dolgo na dojki zato, ker bi imela težave z dobrim dojenjem, ampak ker s tem zadovoljuje tudi druge potrebe. Če bodo pleničke še naprej dovolj polne kot zdaj in bo aktivno sesala dovolj pogosto v dnevu, potem ni možno, da bi se tvorba mleka slabšala, ampak se bo še naprej primerno prilagajala dekličinim potrebam. Dobro je, da novorojenček aktivno sesa in požira vsaj 8-krat v 24 urah. Ni pa treba, da se vedno dolgo doji ali da čisto do konca sprazni dojko. Za dobro tvorbo mleka skrbimo tako, da gledamo dobro dojenje prek celega dneva, ne od enega do drugega podoja. Pri majhnih dojenčkih pogosta uporaba dude lahko vodi v težave. Ne, ni mogoče, da mleko ni dovolj nasitno, v kolikor ste vi normalno prehranjena mamica. Otrok namreč potrebuje v tej starosti le dovolj nežnosti, občutka, da je ljubljen, telesnega stika. Sesanje je poleg brcanja pri previjanju in nekaj opazovanja okolice zdaj še njegova glavna dejavnost, glavni način zamotenja, umirjanja, tudi komuniciranja. Kriljenje je prav tako komuniciranje in jok sporoča njene potrebe, ki se v tej starosti najlažje zadovoljijo na dojki oz. s sesanjem. Pri tem nikakor ne gre le za potrebo po hranjenju. Dojenje je mnogo več kot to.
"Torej, punčka je jokala na dojki in je nisem mogla nikakor pomiriti, zato sem tudi segla po adaptiranem mleku. Tudi trebušček sem ji masirala. V položaju za podiranje kupčka je nehala jokati vendar pa včasih krivi hrbet nazaj in dviguje glavico, tako da moram paziti na glavico in vrat. Ko jo dam na posteljo spet začne jokati in kriliti z rokami - to pomeni da je lačna, ponudim ji dojko in se vanjo zaletava z glavico in hlasta, tako da jo komaj pristavim. Potem tri do štirikrat potegne in začne jokati. Kar se tiče kopeli je mirna samo ko je v vodi, potem pa spet isto. Tudi zibanje in nošenje ter prigovarjanje ne pomagajo za dolgo. Prej sem si z lahkoto izčrpala 100 ml mleka, sedaj pa komaj 50ml. Ko sem prišla iz porodnišnice in še kakšen teden po tem sem jo uspela nahraniti samo z dojenjem, sedaj ko je večja pa ne gre."
Če deklica dobro napreduje in ima dovolj polne pleničke zadnje dni, jok zagotovo ni bil povezan z lakoto in potrebo po dodajanju, verjetno prej s prebavnimi težavami ali drugimi težavami. Krivljenje hrbta nazaj in dvigovanje glavice ni v redu; otroci s prebavnimi težavami se pogosto krivijo. Priporočamo drugačne položaje za podiranje kupčka. Lahko, da jo tišči mleko in rabi pokončnejši položaj. Lahko da ima prebavne težave in ne prenese položaja na hrbtu. Lahko da le rabi telesni stik in se ne počuti varno, če jo odložite. Zaletavanje in hlastanje, zaganjanje v dojko je pogosto videti pri dojenčkih, ki imajo kolike ali milejše prebavne težave. Morda je deklica preobčutljiva na neko snov v vašem mleku, najpogostejši alergen je kravje mleko. Včasih vsako dodatno dojenje prinese še več takega odzivanja. Priporočamo poskusiti s pokončnejšim položajem pri dojenju. Ni nujno, da so vzroki takega vedenja v količini mleka, veliko prej so v čem drugem, npr. prebavnih težavah.
Dojenje kot temelj za celostni razvoj otroka
Dojenje ima številne prednosti tako za otroka kot za mater. Deluje preventivno proti mnogim boleznim sodobnega časa. Ženska, ki je dojila, ima v življenju večjo zaščito pred rakom na dojkah, maternici in rodilih. Dojenje deluje preventivno tudi proti razvoju diabetesa tipa 2, revmatičnega artritisa, kardiovaskularnih bolezni in celo osteoporoze. Otrok, ki je bil dojen, ima manj bolezni zgornjih dihal in gastrointestinalnega trakta, manj obolevnosti za alergijami in diabetesom. Materino mleko ga ščiti pred mnogimi okužbami, v primeru bolezni pa dojeni otroci le-te lažje prenašajo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Združenje kanadskih pediatrov priporočata izključno dojenje do dopolnjenega 6. meseca in ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljevanje do dopolnjenega drugega leta starosti in dlje, dokler to materi in otroku ustreza. Predolgo dojenje ne obstaja, znana pa so tveganja prezgodnjega odstavljanja za otrokovo in materino zdravje. Odstavljanje pred starostjo 3 let je povezano z večjo pogostostjo obolevnosti in umrljivosti. Približno po prvem letu se poveča količina pomembnih dolgoverižnih maščobnih kislin, na primer DHA, ki so kritične za rast in delovanje možganov in živčnega sistema.
Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prestrašen ali pa se znajde v novem, neznanem okolju. V času bolezni nekateri starejši dojenčki ali malčki preidejo na izključno dojenje. Poleg tega se aktiven otrok med fazami raziskovanja prek dojenja ponovno poveže z materjo. Dopuščanje, da otrok narekuje tempo odstavljanja, je izraz zaupanja. Prispeva k otrokovi samozavesti, saj se odstavi, ko je za to razvojno pripravljen.
Koristi dojenja iz kohortne študije CHILD © AllerGen 2020
Dojenje v Sloveniji: Podpora in razumevanje
V Sloveniji dojenje do 12 mesecev velja za sprejemljivo, uveljavljeno pa je mnenje, da je dojenje po določeni starosti predolgo in materino mleko nima več vrednosti. Tiste mamice, ki sledijo otrokovemu ritmu in se odločijo za naravno odstavljanje, so pogosto deležne neodobravanja in pritiskov. V medijih se občasno polarizirajo mnenja na temo »dolgega« dojenja, izražena so številna osebna stališča in vrednostne sodbe, ki se ne ujemajo s podatki iz znanstvenih študij.
Slovenska laična javnost glede dojenja pogosto bolj osveščena in dojenju v javnosti bolj naklonjena kot nekateri zdravstveni delavci. Dobra tretjina anketirancev meni, da naj bi se dojilo dokler potrebe po dojenju ne preraste. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča dojenje vsaj do drugega leta starosti. Dojenje ni nikoli razvajanje, kajti dojenje je razvojna potreba otroka. Odzivanje na otrokove potrebe ni nobeno razvajanje, ampak čisto običajno starševstvo.
Kljub izzivom, s katerimi se srečujejo doječe matere, je dojenje naravni dar, ki ga je vredno izkoristiti z veseljem. V Sloveniji matere po Zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do enournega odmora za dojenje do zaključka otrokovega 18. meseca starosti, če otroka še dojijo po vrnitvi na delovno mesto.
Dojenje je pomemben proces, ki zahteva znanje, podporo in razumevanje tako s strani zdravstvenih delavcev kot širše družbe. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe.