V času nosečnosti se ženska sooča z vrsto novih izzivov, ki se nanašajo tako na njeno fizično in psihično počutje kot tudi na njeno poklicno življenje. Vprašanje, kdaj in kako obvestiti delodajalca o nosečnosti, kdaj je upravičen bolniški stalež in kakšne so pravice nosečnice na delovnem mestu, so ključna za zagotavljanje varnega in zdravega okolja za prihodnjo mamico in njenega otroka. Mnoge nosečnice se sprašujejo, ali nosečnost spada pod bolezen, na podlagi česa zdravnik oceni nezmožnost za delo in ali so simptomi, kot so visok pritisk, bruhanje in slabost, dovolj dober razlog za bolniški stalež.
Pravice nosečnice na delovnem mestu
Nosečnica ima pravico do ustrezne zaščite, ki vključuje normalen delovnik do 40 ur tedensko, brez nočnega dela (dežurstev), nadur, dela v neurejenih klimatskih razmerah, na višini, v vlagi, temi ipd. To pomeni, da nosečnica ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrožala njeno zdravje ali zdravje ploda. Zakon o delovnih razmerjih in pravilniki za zdravje določajo, da nosečnice ne smejo opravljati nočnih del med 20. in 6. uro z izjemami v določenih panogah. Prav tako je prepovedano delo ob nedeljah in praznikih, razen v izjemnih primerih. Nadure so za nosečnice prav tako prepovedane, delovni čas pa ne sme presegati 9 ur na dan in 40 ur na teden.
Delodajalec mora inšpektorat za delo obvestiti, da je zaposlena delavka noseča. V primeru, da ima podjetje svojega zdravnika, mora obvestiti tudi njega. V primeru, da delodajalec ne zaščiti nosečnice, lahko slednja prijavi kršitve inšpekciji za delo.
Bolezen ali fiziološko stanje?
Nosečnost sama po sebi ni bolezen, temveč naravno fiziološko stanje. Vendar pa lahko določene okoliščine ali zapleti med nosečnostjo privedejo do nezmožnosti za delo. Zdravnik oceni nezmožnost za delo na podlagi več dejavnikov, ki vključujejo resnost simptomov, tveganja za zaplete ter naravo dela, ki ga opravlja nosečnica. Simptomi, kot so visok pritisk, bruhanje in slabost, sami po sebi morda niso dovolj dober razlog za bolniški stalež, če pa so hudi in močno vplivajo na počutje in sposobnost opravljanja dela, lahko upravičijo bolniški stalež.
Kot je bilo omenjeno v primeru operacijske medicinske sestre-instrumentarke, ki je 22 tednov noseča in opravlja težko fizično delo, vključno z dvigovanjem težkih setov in delom z razkužili, je njena skrb upravičena. Čeprav agresivna sredstva za razkuževanje lahko potencialno škodijo nosečnosti, predvsem v prvem trimesečju, praviloma ne škodijo, če se z njimi rokuje pravilno in z ustreznimi zaščitnimi sredstvi ter v dobro prezračenih prostorih. Daljše stanje samo po sebi ni sporno, razen če nosečnica nima diagnoze, kot je venska staza, edem nog ali venska insuficienca. Po 30. tednu nosečnosti nekatere ženske zaradi povečanega trebuha ne morejo več opravljati neposrednega dela, lahko pa opravljajo pomožna dela v timu.
V primeru vulkanizerke, ki je 9 tednov noseča in dela v proizvodnji gume, kjer je izpostavljena vonju gume in kemikalij ter opravlja težko fizično delo, vključno z dvigovanjem težkih škatel in pogostim gibanjem po stopnicah, je njena prošnja za bolniško upravičena. V takšnih primerih bi bila pravno korektna pot, da delovno mesto preveri specialist medicine dela in športa. Nosečnice so zaščitene na več ravneh in ne bi smele delati v nočni izmeni, v kemično ali radiacijsko problematičnih pogojih, če ni ustrezne zaščite, ali nadur.
Rizične nosečnosti in bolniški stalež
V primeru "rizične nosečnosti" je bolniški stalež pogosto upravičen. Pojem "rizična nosečnost" je sicer raztegljiv in zahteva samocenzuro med zdravniki. Nekatere ženske, kot tiste, ki so se dalj časa trudile zanositi, ali tiste, ki imajo za seboj izkušnjo splava, so bolj nagnjene k temu, da se odločijo za bolniški stalež že zgodaj. Mnoge nosečnice, še posebej tiste z dvojčki ali trojčki, so preventive narave poslane na bolniško, da bi se izognile stresu in zmanjšale tveganje za prezgodnji porod.
Na primer, nosečnica z dvojčki je že v devetem tednu nosečnosti prejela nasvet ginekologinje za bolniško, saj je imela do službe okoli 100 km oddaljenosti in daljše vožnje niso bile priporočljive. Sčasoma je postala zelo utrujena, brez volje, pojavile so se slabosti in ostala je doma. Nosečke z dvojčki gredo običajno v bolniško okoli dvajsetega tedna, če pa ni nič narobe, pa mnoge delajo tudi dlje.
Nosečnica s trojčki je pričela z bolniško že v osmem tednu nosečnosti, predvsem zaradi rizičnosti večplodne nosečnosti, čeprav se je dobro počutila. S tem se je izognila stresu, ki je prisoten v službi. V bolnišnico so jo preventivno sprejeli v 32. tednu nosečnosti.
V primeru nosečnice, ki je imela prvo nosečnost rizično zaradi preeklampsije, ji je ginekologinja brez vprašanja dala bolniško že v devetem tednu, saj je njeno delo naporno in bi lahko hitro prišlo do splava.
Nekatere nosečnice gredo na bolniško zaradi hudih slabosti in bruhanja, kot je navedla ena od uporabnic, ki je na bolniško odšla v 15. tednu nosečnosti zaradi nevzdržnega bruhanja in slabosti. Druge pa zaradi utrujenosti in nezmožnosti koncentracije na delo, kar je vodilo v več škode kot koristi, kot je navedla nosečnica, ki je odšla na bolniško v devetem tednu.
Obveščanje delodajalca
Čeprav zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec nosečnico zaščititi, se nekatere ženske bojijo obvestiti nadrejenega. Bojijo se, da bi nosečnost lahko negativno vplivala na njihovo kariero ali da bi s tem razjezile delodajalca. Vendar pa je obvestilo o nosečnosti ključno, še posebej če nosečnica opravlja fizično delo, delo z nevarnimi snovmi ali tvegano delo, ki vključuje možnost okužb.
Če vas med razgovorom za službo vprašajo, ali ste noseči, vam tega ni treba povedati. Vendar pa obstajajo izjeme, če gre za delo, ki ga nosečnica lahko opravlja samo pogojno ali pa ga sploh ne sme opravljati, ker ogroža njeno zdravje ali zdravje otroka. V takem primeru vam delodajalec mora postaviti vprašanje o morebitni nosečnosti. Če po izločitvi vseh škodljivih dejavnosti ne ostane več dovolj primernega dela, je mogoče delo prekiniti, v večini primerov pa gre le za delno prekinitev, kjer nosečnica še vedno opravlja lažja dela.
Nasveti za nosečnice
- Obveščanje: Takoj ko izveste za nosečnost, obvestite svojega nadrejenega. To je pomembno, da lahko delodajalec ravna v skladu z določbami v zvezi z materinstvom.
- Pravice: Seznanite se s svojimi pravicami glede delovnega časa, prepovedi nočnega dela, nadur in dela v neprimernih pogojih.
- Komunikacija: Če se počutite ogrožene ali imate zdravstvene težave, se pogovorite s svojim ginekologom in delodajalcem.
- Osebna izbira: Vsaka nosečnost je drugačna. Poslušajte svoje telo in se odločite, kaj je najboljše za vas in vašega otroka. Nekatere ženske se počutijo dobro in lahko delajo do konca, druge pa potrebujejo bolniški stalež že zgodaj.
- Večplodna nosečnost: Nosečnice z dvojčki ali trojčki imajo pogosto večje tveganje za zaplete, zato je pogosto priporočljiv zgodnejši odhod na bolniško.
Kdaj naj nosečnica obvesti delodajalca o nosečnosti
Pogoste težave v nosečnosti in kako si pomagati
- Zaprtje: Pomaga uživanje zadostnih količin tekočine (2,5 - 3 l/dan) ter prehrana, bogata z vlakninami, sadjem, zelenjavo, stročnicami, polnovredno moko in raznimi kašami ter neoluščenim rižem. Svetuje se posvet z zdravstvenim strokovnjakom glede jemanja odvajal. Koristi tudi redno dnevno gibanje.
- Slabost in bruhanje: Svetuje se izogibanje začinjeni, mastni in težko prebavljivi hrani. Pomaga lahko jemanje suhih prigrizkov zjutraj, več majhnih obrokov čez dan, majhne količine tekočine ter lahek večerni obrok z večjim deležem proteinov. Učinkovita je lahko uporaba ingverja ali akupresura na zapestju.
- Otekline (edemi): Če niso prisotne po celem telesu, povezane z visokim krvnim tlakom ali beljakovinami v urinu, in se pojavljajo proti koncu nosečnosti, navadno niso nevarne. Zmanjšajo se čez noč.
- Bolečine v hrbtu: Če se pojavijo in stopnjujejo, zahtevajo obravnavo fizioterapevta.
- Krčne žile: Svetuje se nošenje posebnih kompresijskih nogavic, počitek z dvignjenimi nogami večkrat na dan in zmerno gibanje.
- Striji: Dosedanja sredstva za preprečevanje strij se niso izkazala za učinkovita.
Pomembno je, da nosečnice ne pozabijo na svoje zdravje in dobro počutje ter da se zavedajo svojih pravic na delovnem mestu. Če je potrebno, naj ne oklevajo in poiščejo zdravniško pomoč ali se odločijo za bolniški stalež, saj je zdravje matere in otroka najpomembnejše.