Primer deklice, ki se je rodila z možganskimi poškodbami zaradi domnevnih strokovnih napak med porodom v Porodnišnici Kranj, je postal znanilnik dolgotrajnih sodnih postopkov in iskanja pravice v primerih zdravniških napak. Starša deklice sta po letih boja s sistemom končno dosegla pravnomočnost sodbe, ki potrjuje odgovornost bolnišnice, čeprav se je sam sodni proces vlekel skoraj desetletje.
Začetek sodne poti: Sum strokovnih napak in vložitev tožbe
Starša deklice, ki se je rodila aprila 2013, sta tožbo za plačilo odškodnine in denarne rente zoper Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj ter Zavarovalnico Triglav vložila že marca 2016. Njihovo prepričanje o strokovnih napakah pri porodu je temeljilo na izvedenskem mnenju, ki sta ga starša sama plačala. To mnenje je namreč pokazalo več strokovnih napak pri porodu. Kranjsko sodišče je aprila 2019 z vmesno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen, torej da je kranjska bolnišnica odgovorna za škodo, ki izhaja iz hudih posledic, ki jih je zaradi pomanjkanja kisika v možganih v času poroda utrpela deklica ter bi jih osebje z ustreznim vodenjem poroda lahko preprečilo.
Pravnomočnost sodbe in delna poravnava z zavarovalnico
Odločitvi kranjskega sodišča je leta 2020 pritrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani in vmesna sodba je postala pravnomočna. To je pomenilo ključen premik v primeru, saj je bila bolnišnica uradno spoznana za odgovorno za nastalo škodo. Zavarovalnica Triglav, kot drugotožena stranka, je po pravnomočnosti sodbe z družino sklenila delno sodno poravnavo za plačilo 238.000 evrov odškodnine. Vendar pa je bil celoten odškodninski zahtevek ocenjen na več kot milijon evrov, s čimer se kranjska porodnišnica še naprej ni strinjala in mu je nasprotovala.
Vrhovno sodišče zavrne revizijo, postopek za določitev odškodnine se nadaljuje
Bolnišnica se je obrnila na vrhovno sodišče, ki pa je leta 2022 zahtevek za revizijo postopka zavrnilo. To je dodatno utrdilo pravnomočnost odločitve o odgovornosti bolnišnice. Leta 2022 je na kranjskem sodišču stekel tudi postopek za določitev višine odškodnine, ki bi jo morala plačati bolnišnica. Vendar pa se je postopek zapletel, ko je aprila lani pooblaščenka bolnišnice Ana Javh, na podlagi dokumentacije, ki so jo marca 2023 prejeli iz ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra (UKC), podala predlog za obnovo postopka. Kranjsko sodišče je februarja letos predlog zavrnilo kot neutemeljen. Izvedenka je namreč zavzela stališče, da je bila deklica v UKC Ljubljana ustrezno zdravljena po protokolih in ni dopustila možnosti, da bi bil lahko vzrok za hujše poškodbe dekličinih možganov nepravilno zdravljenje v UKC.
Zgodnja diagnoza / zgodnja intervencija pri cerebralni paralizi: Angela Sinner, DO
Finančne težave bolnišnice in sklenitev končne poravnave
V kranjski porodnišnici so ves čas zanikali zdravniško napako in odgovornost za hudo telesno okvaro deklice, pri čemer so se sklicevali na mnenje zunanjega nadzora Zdravniške zbornice Slovenije. Vendar pa je vsebina sodne poravnave, ki je bila sklenjena za zaprtimi vrati sodne dvorane, ostala skrivnost. Sodišče vsebine sodne poravnave ni razkrilo, prav tako tudi ne stranki v postopku. Odvetnik tožnikov Aljoša Ravnikar je pojasnil, da seznanitev z vsebino poravnave ni mogoča, ker sta se tožnika izrecno zavezala, da višine poravnave ne bosta razkrivala. Dejal je, da so zadovoljni, da je zadeva po dolgih letih vendarle zaključena, čeprav je ob tem poudaril, da je o zadovoljstvu v takšni zadevi težko govoriti ne glede na znesek.
Dolgotrajna odisejada: 11 let od rojstva, skoraj 9 let od vložitve tožbe
Preteklo je že 11 let od rojstva deklice in skoraj devet let od vložitve tožbe, obravnava na sodišču pa je stekla februarja 2018, ko je bila deklica stara štiri leta. Finančne težave, s katerimi se bolnišnica že vrsto let spopada, so dodale dodatno težo temu primeru. V preteklosti je bila bolnišnica že deležna kritik zaradi slabega finančnega poslovanja, kar je še dodatno poudarjalo občutljivost primera.
Podrobna analiza strokovnih napak in posledic
Izvedensko mnenje, ki sta ga plačala starša, je pokazalo na več strokovnih napak pri porodu. V porodnišnici naj ne bi opravili potrebnih preiskav, osebje pa naj bi zamudilo pri porodu, zato se je deklica sedem ur dušila in se rodila s cerebralno paralizo in epilepsijo. Posledice so bile hude: pri štirih letih deklica še ni mogla sama hoditi, sedeti in jesti. Starši so prepričani, da je šlo za zdravniško napako, zato sta tožila tako Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj kot tudi kranjsko enoto Zavarovalnice Triglav. Družina se pred vložitvijo tožbe s kranjsko porodnišnico ni uspela dogovoriti za odškodnino, v bolnišnici pa so vztrajali, da ni prišlo do napak. "Šlo je namreč za nesrečen primer, ki bi se zgodil in končal na enak način in z enako nesrečnim izidom v kateri koli porodnišnici in s katerim koli porodničarjem in babico. Od osebja BGP-ja Kranj ni bila storjena nobena strokovna napaka, kar je potrdil tudi zunanji nadzor Zdravniške zbornice Slovenije," je poudarila v. d. direktorice bolnišnice Polona Podnar in dodala, da osebje sočustvuje s starši deklice, odgovornosti za njeno stanje pa ne more prevzeti.
Finančni zahtevek staršev in potencialni finančni udarec za bolnišnico
Starša sta zahtevala odškodnino v znesku 600 povprečnih plač, za vsakega izmed staršev 60.000 evrov odškodnine za duševne bolečine, tri različne rente, in sicer za izgubljeni prihodek v znesku povprečne plače, za strokovno pomoč, ki jo deklica potrebuje, v znesku 2.500 evrov na mesec, ter za potrebne prilagoditve v stanovanju in avtomobilu v znesku 700 evrov na mesec. Če bi sodišče presodilo v korist staršev, bi bilo to za kranjsko porodnišnico, ki se je z državno pomočjo komaj izkopala iz dolgotrajnih finančnih težav, uničujoče, je dejala v. d. direktorice Podnarjeva.
Sodnica Irena Ahačič je odločila, da bo sodišče najprej odločalo o pravnem temelju tožbenega zahtevka in nato o višini odškodnine, ki jo je sodišče ocenilo na okoli milijon evrov. Sodnik bo imenoval sodna izvedenca rentgenologije ter ginekologije in porodništva, ki bosta pridobila vso potrebno zdravniško dokumentacijo. Sodni izvedenec za ginekologijo in porodništvo bo sodeloval tudi kot pomočnik sodišča.
Primerjava s Postojnsko porodnišnico: Rekordna odškodnina za podobno tragedijo
Primer Kranja ni osamljen. V Sloveniji se je že zgodil podoben primer v Postojnski porodnišnici, kjer je bila leta 2017 izplačana rekordna odškodnina v višini dobrih 853.000 evrov družini iz Nove Gorice. V tem primeru je šlo za zaplet pri porodu leta 2005, ko porodničar ni upošteval napotnice za carski rez, ki jo je imela porodnica, ampak je vztrajal pri vaginalnem porodu. Ko so otroka skušali izvleči z vakuumom, je materi počila maternica in šele nato so opravili carski rez. Otrok je pri porodu utrpel hudo pomanjkanje kisika in s tem trajne možganske poškodbe, kar je posledično vodilo v cerebralno paralizo.
Zaključek: Iskanje pravice in odgovornosti v primerih zdravniških napak
Primer deklice iz Kranja in primer iz Postojne poudarjata kompleksnost sodnih postopkov v primerih domnevnih zdravniških napak. Dolgotrajnost postopkov, visoki stroški izvedenskih mnenj in sodnih taks, ter finančne težave zdravstvenih ustanov predstavljajo ovire na poti do pravice. Kljub temu pa pravnomočnost sodb in dosežene poravnave predstavljajo pomembne zmage za oškodovane družine, ki se borijo za odškodnino in priznanje krivde v primerih, ko so življenja njihovih najdražjih za vedno zaznamovana zaradi napak pri zdravljenju. Te zgodbe opozarjajo na nujnost izboljšanja kakovosti zdravstvene oskrbe, transparentnosti postopkov in učinkovitejšega mehanizma za reševanje odškodninskih zahtevkov v primerih, ko pride do hudih posledic.
tags: #dobili #tozbo #porodnisnici #odvetnica