Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Po priporočilih naj bi srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužila skupno 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb, za pokrivanje dodatnih potreb pa dodatno še 250 kcal v drugem tromesečju oz. 500 kcal v tretjem tromesečju. Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti.
Odsvetovano hujšanje takoj po porodu
Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oz. pretirano hujšanje, čeprav obstajajo na tržišču številne knjige in revije, ki to priporočajo.
Vegetarijanska prehrana med nosečnostjo in dojenjem
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano. Ločimo več vrst vegetarijanska prehrane: pesco, delna, lakto-ovo, lakto, ovo, veganska, presnojeda, frutarijanska in makrobiotična. Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega porekla - veganska prehrana, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Tveganje se še poveča, če kasneje tudi otrok uživa vegansko prehrano. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil.
Makrohranila v prehrani nosečnic in doječih mater
Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije. Beljakovine so sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov. Maščobe. Potrebe po maščobah se med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo. Predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10%, enkrat nasičenih maščob vsaj 10%, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10% vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora. Takšno je npr. oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju mora dobiti s hrano. Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) in znižujejo krvni tlak. Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Nasičene in trans maščobe: Pasti v prehrani
V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob, pri izboru rastlinskih maščob pa posegajte predvsem po takšnih, ki vsebujejo več nenasičenih maščob (npr. oljčno olje). Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd. Tudi trans maščob se v prehrani želimo izogibati, celo bolj kot nasičenih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja), trans maščobe pa nastajajo tudi pri cvrenju in večkratnem segrevanju rastlinskih olj pri višjih temperaturah. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Trans maščobe so dejavnik tveganja za bolezni srca, povečujejo koncentracijo LDL holesterola in trigliceridov v plazmi, povečajo vnetje notranje površine arterijske stene in povečajo tveganje za aritmijo. Uživanje trans maščob poveča tudi tveganje za razvoj raka prsi (celo do 75%), pri moških pa za razvoj neagresivnega raka prostate. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob so predvsem piškoti in krekrji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejite tudi uživanje ocvrtih živil.
Vitamini in minerali: Ključni gradniki zdravja
Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske kemijske snovi in imajo v človeškem telesu posebne biokemijske vloge. Organizmu so potrebni v zelo majhnih količinah. Ločimo med vodotopnimi (vitamini B skupine in vitamin C) in maščobotopnimi vitamini (vitamini A, D, E in K). Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
NAJPOMEMBNEJŠI video za nosečnice
Posebna pozornost vitaminom in mineralom:
- Vitamin A (beta karoten): Dobri viri so rdeča, oranžna in rumena zelenjava, kot so paprika, korenje, sladki krompir in jedilne buče ter temno zelena zelenjava, na primer špinača, brokoli in zelje, pa tudi nekatere vrste sadja.
- Vitamin D: Najzanesljivejši vir je nastajanje v koži pod vplivom sončne svetlobe. V obdobju jeseni in zime, ter ob popolnem izogibanju soncu, postane prehranski vnos vitamina D nujen. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Priporoča se dnevni vnos 20 µg (800 mednarodnih enot) v obliki prehranskih dopolnil.
- Vitamin C: Glavni vir sta zelenjava in sadje. Sodeluje pri izgradnji novih tkiv in povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil.
- Folna kislina (B9): Priporočen dnevni odmerek pred in v začetku nosečnosti je 400 μg. Dobri naravni viri so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava.
- Vitamin B12: Nahaja se v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru. Živila rastlinskega izvora vsebujejo nekaj vitamina B12 le, če so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje).
- Železo: Potrebe so močno povečane v času nosečnosti in dojenja. Z železom bogata živila so meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Absorpcijo železa iz rastlinskih živil izboljša sočasno uživanje vitamina C.
- Kalcij: Ključen za razvoj kosti dojenčka. Pomemben je vnos mleka in mlečnih izdelkov.
- Jod: Potrebe so povečane zaradi povečanega izločanja s sečem. Jodirana sol je najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije.
Hidracija med nosečnostjo in dojenjem
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
Prvi dnevi po porodu: Začetek dojenja
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Otroku je na voljo takoj po rojstvu. To je zgoščena hrana bogata s protitelesi, zato ga včasih imenujejo »prvo otrokovo cepivo«. Mlezivo zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh. Čeprav je mlezivo odlična hrana, ga je malo (nekaj čajnih žličk), kar je idealno za prve dni. Ker se novorojenček komaj uči hranjenja z usti, lažje obvladuje manjše količine. Majhni obroki spodbudijo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar hitreje spodbudi nastanek novega mleka. Mlezivo deluje tudi odvajalno, s tem pomaga očistiti otrokovo črevo mekonija (smolasto temnozeleno prvo blato), kar preprečuje nastanek zlatenice. Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku tudi izuriti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva in preden je dojka polna mleka.
Pogosto dojenje - najboljše za mater in otroka
Raziskave so pokazale, da so otroci manj zlatenični, če se pogosteje dojijo v prvih dneh ter da imajo matere, ki zgodaj začnejo z dojenjem, manj težav in dojijo dlje. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker otrokovo sesanje krči maternico, pospeši porod posteljice in zmanjšuje krvavitve. Pogosto dojenje preprečuje tudi nastanek bolečega zastoja v dojkah. Ob dojenju mati spozna svojega otroka ter si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.
Kako pogosto in dolgo dojiti otroka?
Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Nekateri otroci želijo sesati pogosto in kratek čas, nekateri pa sploh niso navdušeni nad sesanjem in so precej zaspani prvih nekaj dni. Pričakujte, da boste v prvih dneh veliko časa porabili za dojenje. To je najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Bolnišnični red lahko moti dojenje, če so otroci prineseni k prsim, ko spijo ali kričijo, ne pa takrat, ko bi želeli sesati. Če je otrok zaspan in ne kaže želje po sesanju, ga pristavite na dve do tri ure. V tem primeru opazujte otroka in ga skušajte dojiti, kadar je buden ali plitvo spi (očesni zrkli se premikata pod vekami). V toplem okolju postanejo otroci zaspani, zato zastrite prostor pred soncem in otroka slecite do plenic. S hladno vlažno krpo nežno otrite otrokov hrbet, čelo in lica. Preizkusite tudi različne položaje dojenja.
Ponudite mu samo prsi - izogibajte se steklenički in dudi
Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Če dobijo otroci stekleničke in dude, so manj dojeni in materine dojke so pogosteje vnete. Stekleničke in dude povzročajo tudi težave pri dojenju. Voda in mlečni dodatki zasitijo otroka in mu zmanjšajo željo po sesanju. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih. Do tega pride, ker je tvorba materinega mleka odvisna od povpraševanja po njem - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori. Velja tudi obratno: manj kot je otrok dojen, manj mleka bo mati proizvajala. Matere, ki začnejo dodajati stekleničke, preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu, z manj in manj mleka in več in več stekleničk. Stekleničke in dude lahko zmedejo otroka v prvih tednih, ko se šele uči sesanja. Prisiljen je različno uporabljati jezik, usta in čeljusti, medtem ko sesa pri prsih, po steklenički ali dudo. Prsno bradavico lahko zaradi nepravilnega sesanja poškoduje ali pa jo popolnoma odklanja. Nekateri so zmedeni že po eni steklenički. V primeru potrebe po dodatnem hranjenju otroka, lahko uporabite kozarček, skodelico, žlico ali brizgalko. Če nameravate uporabljati stekleničke in dude, poskušajte počakati z njimi do enega meseca starosti.
Preprečevanje poškodb bradavic s pravilno namestitvijo in prisesanjem otroka
Materam pogosto svetujejo, naj dojijo le po nekaj minut na vsaki dojki, da ne bo prišlo do poškodb prsnih bradavic. Toda če otroka pravilno namestimo in se pravilno prisesa na dojko, ne bi smelo priti do poškodbe bradavic tudi po daljšem in pogostem dojenju.
Nasveti za dobro namestitev in prisesanje:
- Najdite položaj, ki vam bo omogočal držati otroka ob dojki, ne da bi se pri tem napenjala kakšna mišica vašega telesa. Pomagajte si z blazinami, ki jih podložite pod otroka. Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku.
- Prepričajte se, da je otrokov obraz obrnjen k dojki in da otroku ni potrebno obračati glave, da jo doseže. Celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu.
- Pridržite dojko med dojenjem s palcem zgoraj in ostalimi prsti spodaj, toda ne preblizu bradavici, da se bo otrok lahko prisesal.
- Z bradavico dražite otrokove ustnice, da bo na široko odprl usta.
- Ko otrok dovolj odpre usta, ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta. Ko zagrabi, ga držite tesno ob dojki, tako da se z brado in nosom dotika dojke. Če se zdi, da dojka zapira nosek, pritegnite otrokovo telo k sebi, tako se bo lahko z glavico malo odmaknil.
- Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Vredno je večkrat poskusiti. Če je dojenje boleče, ne dovolite otroku, da tako sesa. Prekinite dojenje, tako da potisnete prst v kot otrokovih ust in poskusite znova. Morda mora otrok bolj široko odpreti usta ali mora biti bližje dojki. Nekateri otroci so spretnejši, pri drugih je potrebno nekaj poskusov pred vsakim podojem, preden postane dojenje res udobno. Vredno se je potruditi, da dosežemo pravilno prisesanje otroka na dojko. Ne samo, da preprečimo poškodbe bradavic, tudi otroku omogočimo, da zajame čim več mleka in zdravo vzpodbuja nastanek novega. V kratkem času bo pristavljanje k prsim postalo hitro in enostavno in ne bo potrebno ponavljati teh prvih korakov. Pričakujte, da bo pred tem potrebno ob vsakem obroku nekaj časa posvetiti učenju pravilnega dojenja.
Pustite otroku izprazniti eno dojko; ponudite mu tudi drugo ob vsakem obroku
Nobenega razloga ni, da bi otroka časovno omejevali pri dojenju. Ko se dobro prisesa, naj sesa, dokler sam ne preneha, spusti dojko ali zaspi, nato mu ponudite še drugo dojko. Včasih bo sesal še iz druge dojke, včasih ne, kar je bolje.
Kako vemo, da je dobil otrok v prvih dneh dovolj hrane?
V prvih dneh so nam ena do dve mokri plenici znak, da ima otrok dovolj hrane. Izločil bo tudi temno zeleno, smolasto blato (mekonij), ki je bilo v črevesju še pred rojstvom.
Izguba teže v prvih dneh je normalna
Normalno novorojenčki izgubijo do deset procentov svoje porodne teže v prvih treh do štirih dneh. Za otroka, ki tehta ob rojstvu 3400 gramov je 10% 340 gramov, torej bo shujšal do 3060 gramov teže. Eden izmed razlogov za izgubo teže je dodatna količina vode, s katero je otrok rojen in jo izgublja v prvih dneh. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži. Po 10 dneh starosti ne sme več izgubljati telesne teže. Pridobitev telesne teže moramo računati od najnižje in ne od porodne teže.
Dojke in bradavice ne potrebujejo posebne nege
Nobenih posebnih mil, losjonov ali krem ne potrebujete za nego dojk ob dojenju. Po kopanju ali tuširanju dojke in bradavice le temeljito splaknite z vodo. Izogibajte se mil, alkohola in drugih sredstev, ki bi izsušili kožo in pripomogli k poškodbi bradavic. Če vam bradavice razpokajo, jih poskusite negovati z izbrizganim mlekom ali lanolinskim mazilom, ki ga vmasirate v bradavico. Če se stanje ne izboljša, potrebujete strokovno pomoč pri pristavljanju otroka k dojkam, da se bo otrok pravilno prisesal.
Ko količina mleka naraste: Naval mleka in napete dojke
Nekje med drugim in petim dnem (navadno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. Razširjeno je prepričanje, da je takrat šele »prišlo mleko«, čeprav je mleko v dojkah že od poroda. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo naval mleka. Vedela bo, da je mleka več, ker bo imel otrok več mokrih plenic in bo pogosteje odvajal blato. Nekateri otroci se začnejo takrat hraniti na krajše časovne razmake. Normalno je, da postanejo materine dojke večje, težje in bolj napete.
Zastoj mleka v dojkah
Pri nekaterih materah so dojke ob navalu mleka zelo polne in mleko zastaja. Otekle, tople in boleče dojke so znak, da mleko zastaja. Poleg večje količine mleka v dojkah, je za zastoj kriva tudi večja prekrvavitev tkiva. Pomagate si lahko s toplim obkladkom pred dojenjem, nežno masažo dojke proti bradavici, dojenjem na uro in pol do dve uri ter hladnim obkladkom na dojki med podoji, da omilite oteklino in bolečino v dojkah. Ob primerni negi pričakujemo izboljšanje v 12- 48 urah. Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, izbrizgajte nekaj mleka in mu nato ponudite zmehčano dojko. Če otrok ne more sesati ali ne izsesa dovolj napete dojke, si pomagajte z ročnim ali strojnim brizganjem mleka iz dojk, dokler ne postanejo mehkejše. Nosite ne pretesen, dobro prilegajoč nedrček. Ni potrebno omejevati zaužite tekočine.
Navodila za ročno izčrpavanje mleka
- Objemite dojko, tako da bo palec na zgornji in ostali prsti na spodnji strani. Palec in prva dva prsta naj bosta odmaknjena 3-4 cm od bradavice.
- Čvrsto stisnite dojko tako, da ritmično stiskate palec in prste skupaj. Ne drgnite po koži.
- Obračajte roko okoli dojke tako, da boste čim bolj izpraznili mlečne vode, ki se žarkasto stekajo v bradavico.
- Tri do pet minut iztiskajte eno dojko, nato na enak način drugo. Postopek ponovite še enkrat na obeh dojkah. Ta menjava dojk dopušča več časa za stekanje mleka po mlečnih vodih in uspešnejše izčrpavanje.
Kako vemo, da dobi otrok dovolj mleka?
Mnogo mater skrbi, če imajo dovolj mleka za svojega otroka, čeprav ga imajo veliko. Na več načinov se lahko prepričate, da imate dovolj mleka:
- Otrok zmoči vsaj 6 - 8 plenic dnevno (5 - 6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, gostote grahove juhe, rumene ali rumeno-zelene barve. Otroci, starejši od šest tednov, navadno manj pogosto odvajajo blato.
- Otrok napreduje vsaj 110 - 200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže.
- Pri prsih pije pogosto, osem do dvanajst krat dnevno. Ni problem, če pije manj pogosto, da le napreduje.
- Otrok deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože. Telo je vedno polnejše, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven.
Kako izgleda materino mleko?
V prvih treh do štirih dneh je mlezivo rumenkasto ali zlato-rumeno. Po treh do štirih dneh, ko količina materinega mleka narašča, je zrelo mleko pomešano z mlezivom bogato in kremasto. Vedno manj mleziva se izloča z mlekom in po enem do dveh tednih zrelo mleko popolnoma nadomesti mlezivo. V primerjavi s kravjim mlekom iz trgovine, je materino mleko videti bolj redko in vodeno, vendar je najboljša hrana za vašega otroka.
Dojenje kot hrana in udobje
Skušajte čim več časa po porodu preživeti ob dojenju. Če je otrok nemiren, ga ob dojki pomirite. Pred rojstvom ni vaš otrok nikoli trpel lakote in ko se rodi, je njegov želodček majhen. Ne glede na to, kdaj ste ga zadnjič podojili, vedno je pravi čas, da ga ponovno pristavite k prsim. Dojeni otroci ne morejo biti preveč hranjeni. Dojenje nudi otroku tudi ugodje bližine in udobja in napravi prve tedne po rojstvu mirnejše in srečnejše tako otroku kot vam. Pogosto dojenje zagotavlja zalogo mleka. Ker se vaše mleko tvori po povpraševanju, bo pogosto povpraševanje zagotovilo več mleka. Večina otrok se hrani 10 - 12 krat v 24 urah, vendar se vzorec hranjenja spreminja.
Ali zbujati otroka za dojenje?
Včasih otrok prespi 4 - 5 ur pa ni videti zelo lačen, ko se zbudi. Če ima manj mokrih plenic in manjkrat odvaja blato, ob tem pa ne pridobiva na teži, bo bolje, da ga budite na 2 -3 ure. Prve mesece se večina otrok zbuja tudi za nočna hranjenja. Če vaš otrok prespi noč, bo verjetno potreboval več obrokov čez dan. Pri polno dojenem otroku so nočna hranjenja enostavna, ker ni potrebno nič pripravljati in čakati. Če imate otroka blizu sebe, vam niti ni potrebno iz postelje. Samo dvignete ga k sebi in podojite. Ni razloga, da mu zamenjate plenice, če je topel. Ko otrok raste, raste tudi njegov želodček, in otrok, ki se je » neprestano » dojil, si izoblikuje svoj vzorec hranjenja. Prvih štiri do šest tednov je čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način, da zadovoljite njegove potrebe po vaši toplini in vašem mleku.
Pravilno dojenje - ključ do uspeha
Pomembno je, da ste v udobnem položaju, ki si ga lahko zagotovite tudi z blazino za dojenje. Uho-rama-bok morajo biti pri otroku vedno v liniji, trebuh pa je obrnjen proti materi. Dojenček se ovije okrog matere, običajno pa išče njeno dojko. Medtem, ko ima usta na stežaj odprta, mora vanje zajeti toliko kolobarja dojke, kolikor je to mogoče. Otrokov nos se naj dotika materinih prsi. Če dojite pravilno, vas po nekaj dneh to ne bo več bolelo. Zdaj se mora samo še uskladiti povpraševanje po mleku in ponudba mleka. Pogosteje kot dojite, več mleka se proizvaja. Če je otrok k dojki pristavljen pravilno, prsne bradavice ne bodo trpele. Materinskemu instinktu je treba zaupati, prav tako pa otrokovemu, da ve, kako pogosto in koliko bo popil. Otrok ne more biti preveč dojen, kvečjemu premalo. Če ga v prvih 4 mesecih dojite, ne potrebuje dodatne tekočine.
Podpora dojenju: Vloga zdravstvenih ustanov in skupnosti
Za skrb za zaščito, spodbujanje in podporo dojenja je odgovorna vsaka ustanova, ki oskrbuje porodnice in novorojenčke. Da bi zagotovili kompetentnost izvajalcev zdravstvenih storitev za izvajanje NPP (Nacionalni program promocije dojenja), je potrebno vsebine iz laktacije in dojenja vključiti v učne načrte poklicnega usposabljanja. Javno priznanje ustanov, ki izvajajo Deset korakov in izpolnjujejo globalna merila, je način spodbujanja izboljšanja kakovosti. Zunanje ocenjevanje je koristno orodje za potrjevanje kakovosti storitev pri materah in novorojenčkih. Vsaka porodnišnica, ki želi pridobiti mednarodno plaketo NPP, mora dokazati, da dosledno spoštuje in udejanja večino predlogov iz dveh osnovnih dokumentov.
Prvi dokument je “Deset korakov do uspešnega dojenja”. Gre za besedilo, kjer so po korakih obravnavani: udejanjanje Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka, pisna Pravila o dojenju za vsako porodnišnico, vzpostavitev sistema za stalno spremljanje in obdelavo podatkov, redno izobraževanje zdravstvenega osebja in vseh mater za spodbujanje, podporo, kot tudi pravilno tehniko dojenja in izčrpavanja mleka iz dojk, za zgodnji (v pol ure po rojstvu) začetek dojenja, hranjenje novorojencev izključno z dojenjem, stalno sobivanje otrok z materami v istih prostorih (rooming-in), kar omogoča dojenje po želji, odsvetovanje uporabe cucljev in dud ter spodbujanje delovanja laičnih skupin za podporo dojenju, kamor se po odpustu iz porodnišnic lahko zatečejo doječe matere po pomoč.
Drugi dokument je “Mednarodni kodeks za trženje nadomestkov za materino mleko”. S pomočjo preučitve in uvajanja »Splošnih pogojev za pridobitev naziva NPP« ter nato tudi »Samoocenjevalnega vprašalnika«, vodstvo in ostalo osebje porodnišnice ugotovijo, ali ob vsakdanjem delu izpolnjujejo vsaj 80 % pogojev za proglasitev NPP. Ocenjevalno komisijo za prvo ocenjevanje porodnišnice sestavljajo 4 mednarodni ocenjevalci. Po prihodu v porodnišnico se komisija predstavi predstojnikom (direktor bolnišnice, porodnišnice, glavne sestre, koordinator dojenja) in pojasni namen in potek ocenjevanja. Za nemoteno delo (pogovori z osebjem) potrebuje komisija več prostorov (za krajši čas) in en centralni prostor (s telefonom) za vmesne sestanke in končno zbiranje podatkov (za ves čas ocenjevanja).
Podpora pri težavah z dojenjem
Veliko žensk se zaveda, kako pomembno je dojenje za njihovega dojenčka. Nekaterim materam se zdi dojenje nekaj enostavnega in se zlahka vključijo v proces prehranjevanja. So pa tudi matere, ki ugotovijo, da se je treba dojenja tako kot katere koli druge spretnosti naučiti in da le vztrajnost prinese uspeh. Ob kakršnih koli težavah in vprašanjih se lahko vedno obrnete na babico, otroško ali patronažno medicinsko sestro, pediatra ali svetovalko za dojenje.
- Prve dni po porodu je včasih malce naporno. Poskušajte preložiti nekaj vsakodnevnih opravil, kot so gospodinjska dela, skrb za otroke, nakupovanje, na svojega partnerja ali bližnjega sorodnika.
- Med dojenjem se spleta posebna vez med materjo in otrokom.
- Skrbite za zdravo prehrano in pokušajte omejiti pitje kave. Popolnoma pa se odpovejte kajenju in alkoholnim pijačam.
- Poskusite dojiti takoj po porodu, saj je otrokov sesalni refleks takrat najmočnejši. Otrokovo sesanje spodbudi izločanje mleka. Osebje v porodnišnici vam bo z veseljem priskočilo na pomoč pri premagovanju prvih ovir.
Prvo mleko, ki se izloči iz prsnih žlez, imenujemo mlezivo. Je gostejše in rumenkasto, z več beljakovinami in minerali, kar je zelo dobro za vašega otroka. Količina mleka bo odvisna od vaših podojev. Večkrat, ko boste otroka pristavljali k dojki, več bo mleka za dojenega otroka. Pred dojenjem boste v dojkah začutili ščemenje, ki je posledica nenadnega navala mleka, ki se tudi izceja. Temu pojavu pravimo refleks izločanja. Če dojite na stolu, je pomembno, da sedite čim bolj zravnano. Ko se udobno namestite v položaj za dojenje, vzemite otroka v naročje v višini dojke. Pomagate si lahko z blazino, ki jo postavite pod otroka. Prav tako vam bo pomagalo, če boste položili svoje noge na nizek prenosni stolček. V porodnišnici prosite medicinsko sestro, naj vam pomaga poiskati udoben položaj. Ne pozabite, da boste najverjetneje morali vsakokrat dojiti tudi več kot 30 minut. Otrok naj bo pri dojenju s celim telesom obrnjen proti vam. Njegova glava naj počiva na vaši podlakti in ne na pregibu roke. Privijte otroka k sebi. Z bradavico se dotaknite njegove ustnice, da široko odpre usta, kot da bi zazehal. Poskrbite, da se otrokova brada, spodnja ustnica in jezik najprej dotaknejo dojke. Pomembno je, da otrok zagrabi čim večji del kolobarja in ne samo bradavico. Njegov nosek naj se dotika dojke. Za oba je pomembno, da je otrok pravilno nameščen. S pravilnim položajem in tehniko dojenja spodbujamo nastajanje mleka, s tem pa preprečimo boleče dojenje. Začutiti morate otrokov jeziček in njegovo žrelo, ki delujeta pri požiranju mleka. Če otrok resnično požira hrano, boste zaznali, kako se počasi premikajo otrokova senca in ušesa. Mleko ima različno sestavo tudi med posameznimi podoji. Na začetku vsebuje več vode, beljakovin in sladkorja, kar poteši žejo. Proti koncu podoja pa vsebuje veliko maščob, ki otroka nasitijo. Zato je pomembno, da pri dojenju ne hitite. Pustite otroku, da sam odloča, kako dolgo bo želel piti. Le tako bo pridobil vse potrebne sestavine, ki mu omogočajo sitost in pravilno rast. Refleks izločanja mleka otrok izzove s sesanjem. Več kot bo podojev, več bo mleka za dojenega otroka. Otroka vedno dojite takrat, ko sam želi. Dobro izpraznjena dojka je najboljša spodbuda za nastajanje mleka. Večina otrok z jokom opozarja, da je čas za hranjenje. Dokazano je, da so dojeni otroci manj nagnjeni k trebušnim krčem. Če mislite, da ima vaš otrok trebušne krče, mu jih lahko pomagate omiliti. Ko preneha sesati, ga postavimo v pokončni položaj ali prek ramena, dokler ne podre kupčka. Če ste imeli težak porod in če je vaš otrok imel nizko porodno težo (< 2,5 kilograma), prosite medicinsko sestro, naj vam pomaga pri dojenju. Če mislite, da vam otrok ne izprazni dojke ali da ne popije dovolj, vam ga lahko v porodnišnici stehtajo po vsakem podoju. Prosite patronažno sestro, naj vam ob vsakem obisku na domu otroka stehta. Le tako boste ugotovili, ali pridobiva na teži.
- Dojenje pomeni vzpostavljanje stalne povezave med materjo in otrokom. Obema daje možnost, da se spoznata in tako občutita zadovoljstvo, ljubezen in mir.
- Materino mleko vsebuje vse pomembne sestavine za zdrav razvoj in normalno rast v prvih šestih mesecih otrokovega življenja.
- Materino mleko vsebuje sestavine, ki jih dojenčki zlahka prebavijo.
- Dojenje krči maternico in jo vrača v prvotno stanje.
- Mati lahko otroka hrani po njegovi želji - torej takrat, ko je lačen.
Obliko in velikost vaših dojk je podedovana in odvisna tudi od količine maščobe v dojkah. Mlečne žleze se dokončno razvijejo v nosečnosti. Tudi pri tistih ženskah, ki imajo majhne dojke. Vendar je včasih potrebno več časa, da vzpostavijo pravilno dojenje. Posvetujte se z babico ali zdravniškim osebjem. Če ste imeli težave pri dojenju svojega prvega otroka, ne obupajte pri drugem. Dojenčki potrebujejo poleg dojenja ogromno pozornosti, kot so podiranje kupčka, kopanje, previjanje, ujčkanje in sprehode. Kasneje, ko postane dojenje že ustaljena rutina, si mleko lahko izčrpate in zlijete v stekleničko. Če vaš otrok pravilno sesa, se hrani 8-12-krat v 24 urah, izprazni obe dojki, je živahen, vesel, zdrav in zadovoljen po hranjenju, ste lahko pomirjeni, saj so to prepričljivi razlogi, da popije dovolj mleka. Dodaten dober znak pa je osem mokrih pleničk na dan. Če ste še vedno zaskrbljeni, vprašajte za nasvet svojo patronažno sestro ali pediatra. Ko se vrnete v službo, lahko nadaljujete z dojenjem. Res da ne boste mogli dojiti med službenim časom, vendar zakaj si ne bi pomagali s prsno črpalko? Dojite lahko zjutraj, zvečer in ob koncu tedna. Prisna črpalka vam omogoča, da si iztisnete mleko in ga shranite v posebnih posodah. Tako bo lahko dojenčka nahranil kdo drug. Prsna črpalka deluje enostavno in učinkovito.
Dojenje je v prvih mesecih otrokovega življenja najpomembnejša prehrana. Pomeni mu vir zdravja in dobro podlago za nadaljnjo rast. Otrok je od šestega meseca že pripravljen na trdo hrano. Primerno je, da nadaljujete z dojenjem in ob tem postopno dodajate čvrsto hrano. Če boste prekinili z dojenjem, boste morali dodajati prilagojeno mleko vse do otrokovega prvega rojstnega dne.
Vsaka deseta ženska ima težave s ploskimi in vdrtimi bradavicami. S palcem in kazalcem stisnite kolobar okoli bradavice. Če se vam ta izboči, pomeni, da je pripravljena na dojenje. Včasih se bradavice ne izbočijo in dojenje ne steče tako, kot si želite. V tem primeru lahko nekaj minut pred dojenjem uporabite pripomočke za izbočenje bradavic. Če vaše prsi niso boleče, jih lahko uporabljate pred zanositvijo ali v prvem trimesečju nosečnosti. Z nastajanjem mleka postanejo dojke trde in napete. Zato je priporočljivo, da dojite pogosto, kot se le da. Težavo trdih in preveč polnih dojk lahko omilimo z iztiskanjem mleka s prsno črpalko, preden začne otrok sesati. Otroka hranite tako dolgo, da izpije vse mleko iz dojke. S tem se bo dojka zmehčala in neprijetna bolečina bo izginila. Med posameznimi podoji lahko uporabite prsne školjke, ki jih namestite v nedrček. Bradavice varujejo pred drgnjenjem, v njih pa se bo zbiralo mleko, ki bo uhajalo iz prsi. Ko postanejo dojke preveč polne in boleče, otroka pa ne želite zbuditi, si lahko iztisnete mleko z ročno črpalko. Med obdobjem, ko ne dojite, se pogosto zgodi, da mleko uhaja iz prsi. Nastanek madežev na oblačilih lahko preprečimo z uporabo prsnih blazinic za enkratno ali večkratno uporabo. Blazinice za večkratno uporabo so narejene iz stoodstotnega bombaža. Perete in sušite jih lahko strojno. Blazinice za enkratno uporabo pa so iz mehkega bombaža z nepropustno hrbtno stranjo, ki preprečuje, da se vaša oblačila umažejo.
Če je otrok od začetka pravilno pristavljen na dojko, ne boste imeli bolečih in razpokanih bradavic. Pomaga, če si nekaj kapljic svojega mleka po koncu dojenja nanesete na bradavice oziroma po celotnem kolobarju. Poskrbite, da so bradavice po končanem dojenju suhe in da redno menjate prsne blazinice. Ko se pojavijo boleče in razpokane bradavice, je najbolje, da uporabite ščitnike za bradavice, ki omogočajo dojenje še naprej. Narejeni so iz najtanjšega mehkega silikona in brez vonja. Ščitnike sterilizirate v električnem ali mikrovalovnem parnem sterilizatorju, lahko tudi s kuhanjem v vreli vodi. Uporabljajo se samo ob bolečih in razpokanih bradavicah. Kadar postanejo vaše bradavice nenadno boleče, srbeče in rožnate, globoko v prsih pa občutite bolečino - med dojenjem ali ko ne dojite, se je pri vas ali vašem otroku pojavil ustni oprh oziroma soor. Gre za kar pogost pojav, ki ga je treba pozdraviti. Mastitis pomeni vnetje dojk. Počutite se slabo, telesna temperatura se poveča, dojke pa postanejo rdeče, vnete in boleče na otip. Če je le mogoče, nadaljujte z dojenjem ali pa si izbrizgajte mleko, da omilite pritisk.
Imeti prvega otroka pomeni največjo spremembo in novo izkušnjo v življenju. Prvi tedni so zelo čustveno obarvani. Lahko se zgodi, da boste prejemali dobronamerne nasvete svojih sorodnikov in prijateljev, z njimi pa se ne boste mogli vedno strinjati. Zaupajte si in ne pozabite prositi za pomoč medicinske sestre, svetovalke za dojenje ali pediatra.