Izpuščaji pri otrocih so ena izmed najpogostejših zdravstvenih težav, s katerimi se starši soočajo v otrokovih prvih letih. Ti so lahko blagi in prehodni ali pa nakazujejo na resnejša zdravstvena stanja. Ravno zgodnje prepoznavanje in pravilno ravnanje sta zato ključna za preprečevanje zapletov, ki bi lahko negativno vplivali na otrokovo zdravje in dobro počutje. Posebej občutljivo področje predstavlja koža okoli ust pri dojenčkih, ki je nagnjena k različnim vrstam izpuščajev, kar lahko povzroča nelagodje in skrb staršev. Razumevanje vzrokov, simptomov in možnosti zdravljenja je ključnega pomena za učinkovito obvladovanje teh težav.
Pogosti tipi izpuščajev pri dojenčkih
Izpuščaji se običajno delijo na nalezljive in nenalezljive. Nalezljivi izpuščaji, kot so ošpice, rdečke, norice, škrlatinka ter peta in šesta bolezen, se prenašajo z osebe na osebo in jih pogosto spremljajo simptomi, kot so vročina, slabost in splošno slabo počutje. Nenalezljivi izpuščaji, kot so atopijski dermatitis, kontaktni dermatitis in seboroični dermatitis, pa so pogosto posledica genetskih dejavnikov, okoljskih vplivov ali alergij.
Pri dojenčkih se lahko izpuščaji okoli ust pojavijo zaradi več dejavnikov, ki jih je pomembno ločiti, da lahko izberemo najučinkovitejše zdravljenje. Med najpogostejše vzroke za izpuščaje okoli ust pri dojenčkih spadajo:
- Draženje zaradi sline: Povečano slinjenje, ki je pogosto povezano z izraščanjem zob, lahko povzroči draženje občutljive kože okoli ust. Slina vsebuje encime, ki lahko razgradijo kožno bariero in povzročijo rdečico ter luščenje.
- Perioralni dermatitis: To je vnetna kožna bolezen, ki se kaže kot izpuščaj okoli ust. Običajno se pojavi kot rdeče, bulaste in včasih pustularne lezije, ki lahko srbijo ali pečejo. Čeprav lahko prizadene posameznike vseh starosti, se najpogosteje pojavlja pri mladih ženskah, vendar se lahko pojavi tudi pri dojenčkih. Pogosto ga sproži uporaba lokalnih steroidov, določenih izdelkov za nego kože, hormonskih sprememb in dejavnikov življenjskega sloga.
- Kontaktni dermatitis: Ta vrsta izpuščaja nastane zaradi neposrednega stika kože z dražilno snovjo ali alergenom. Pri dojenčkih je lahko sprožilec na primer kakšna sestavina v robčkih za čiščenje, otroški kozmetiki ali celo ostanki hrane, ki ostanejo na koži po obroku.
- Glivične okužbe (kandidoza): Kandida je naravno prisotna na koži, v nekaterih primerih pa se lahko prekomerno razširi in povzroči vnetje, še posebej v vlažnih in toplih predelih, kot je koža okoli ust, če je stalno izpostavljena slini ali ostankom hrane. V 75 % primerov, ko vnetje traja tri dni ali več, je lahko vzrok za plenični izpuščaj prekomerni razvoj kvasovke kandide. Dojenčkov imunski sistem morda še ni dovolj močan, da bi nadzoroval rast glivic kvasovk. Dojenčkova ritka ima poleg tega visoko pH-vrednost in če morebitna dražila (kot so kemikalije, urin in blato) porušijo to pH-ravnovesje, se lahko kandida razmnoži in povzroči vnetje.
- Seboroični dermatitis: Pojavlja se v obliki mastnih, rumenkastih ali belkastih lusk, predvsem na lasišču, v pregibih, lahko pa tudi okoli ust in nosu. Pri dojenčkih se lahko kaže kot rumenkaste mastne luske na pordeli podlagi na lasišču, obrazu ter v področju pod plenico.
- Alergijske reakcije: Alergije na hrano (npr. mleko, jajca, oreščke) ali stik z alergeni lahko povzročijo koprivnico, rdečino in srbenje, ki se lahko pojavijo tudi okoli ust.
- Dojenčkov akne: Čeprav se običajno pojavljajo na obrazu, lahko v redkih primerih vplivajo tudi na kožo okoli ust. Videti so kot drobni rdeči ali beli mozoljčki, ki so neboleči in nesrbeči.
Prepoznavanje simptomov
Vsak tip izpuščaja ima specifične značilnosti, po katerih jih lahko prepoznamo.
Nalezljivi izpuščaji:
- Ošpice: Visoka vročina, izcedek iz nosu, kašelj, konjunktivitis, sledijo rdeči, zrnati izpuščaji, ki se začnejo na obrazu in širijo navzdol.
- Rdečke: Svetlo rdeč izpuščaj, ki se najprej pojavi na obrazu in nato širi po telesu, spremlja ga nizka vročina in povečanje zadnjih vratnih bezgavk.
- Norice: Srbeči, tekočino napolnjeni mehurčki, ki se pojavijo po celem telesu in kasneje razvijejo kraste.
- Škrlatinka: Vročina, rdeče grlo, malinast jezik in grobi, rdeči izpuščaji, ki so najbolj izraziti v predelu pregibov.
- Peta bolezen: Nenadna rdečica na licih, sledi ji bolj razpršen izpuščaj na telesu.
- Šesta bolezen: Visoka vročina, ki nenadoma izgine, nato pa se pojavi rahel, rožnat izpuščaj, predvsem na trupu in vratu.
Nenalezljivi izpuščaji:
- Atopijski dermatitis (ekcem): Suha, rdeča koža z intenzivno srbečico, predvsem na pregibih.
- Kontaktni dermatitis: Rdečica, srbečica, včasih mehurčki zaradi stika s povzročiteljem.
- Seboroični dermatitis: Mastne, rumenkaste luske, predvsem na lasišču in v pregibih.
- Urtikarija (koprivnica): Srbeče, rdeče izbokline, ki se pojavijo nenadoma in kjer koli na telesu.
Specifično za izpuščaje okoli ust pri dojenčku:
- Draženje zaradi sline: Rdeča, vlažna koža, ki se lahko lušči, zlasti okoli ustne odprtine. Pogosto je povezano z izraščanjem zob ali uporabo dude.
- Perioralni dermatitis: Rdeč izpuščaj, drobne papule (rdeče bunkice) in pustule (mozoljčki z belo ali rumenkasto vsebino) v predelu nosno-ustnih gub, okoli ustnic in na bradi. Koža je lahko razdražena, občutljiva in pogosto srbeča ali pekoča. Včasih se izpuščaji razširijo proti nosu ali okrog oči.
- Kontaktni dermatitis: Področje okoli ust je rdeče, lahko srbi in je na otip hrapavo. Simptomi se pojavijo po stiku z dražilcem.
- Glivične okužbe: Rdečina, lahko tudi drobni mehurčki ali pustule, ki se včasih razširijo v bolj obsežno vnetje. Ustna sluznica je lahko prizadeta z belkastimi oblogami.
- Seboroični dermatitis: Rumene, mastne luske na pordeli podlagi okoli ust.
- Alergijske reakcije: Nenadna rdečina, srbenje, lahko tudi izbokline ali koprivnica, ki se lahko pojavi tudi okoli ust.

Vzroki za nastanek izpuščajev
Med nalezljive vzroke spadajo virusi, kot so virusi ošpic in noric, ter bakterije, ki povzročajo bolezni kot je škrlatinka. Nenalezljivi izpuščaji pa lahko izvirajo iz različnih vzrokov, vključno z alergijami na hrano ali okoljskimi dražilci, draženjem kože zaradi kemikalij ali avtoimunskimi boleznimi, kot je psoriaza.
Pri izpuščajih okoli ust pri dojenčkih so ključni vzroki pogosto povezani z okrnjeno kožno bariero, povečano vlažnostjo in občutljivostjo na specifične dražljaje:
- Povečana slinjenje in izraščanje zob: Dojenčkova koža je tanjša in bolj prepustna, zato se hitreje odzove z rdečino in izpuščaji, ko je dlje časa izpostavljena vlagi iz sline. Zobna sklenina še ni popolnoma razvita, kar lahko povzroči povečano slinjenje.
- Uporaba dude: Stalna prisotnost dude vlaži kožo okoli ust, kar ustvarja idealno okolje za razrast glivic in bakterij. Vlažna in topla koža je bolj dovzetna za draženje.
- Ostanki hrane: Po hranjenju lahko ostanki hrane, še posebej kisli ali začinjeni, dražijo občutljivo kožo okoli ust.
- Perioralni dermatitis: Čeprav natančen vzrok ni povsem pojasnjen, menijo, da gre za kombinacijo dejavnikov, ki porušijo ravnovesje kože in povzročijo vnetje. Glavni krivci so lahko lokalni kortikosteroidi, določeni kozmetični izdelki, zobna pasta s fluoridom, hormonske spremembe in okoljski dejavniki.
- Glivične okužbe: Prekomerna rast kandide se lahko zgodi v primerih, ko je dojenčkov imunski sistem oslabljen ali ko je koža dolgotrajno vlažna.
- Alergijske reakcije: Alergeni, bodisi v hrani ali v izdelkih za nego kože, lahko sprožijo vnetje, ki se odraža kot izpuščaj.
Zdravljenje otroških izpuščajev in izpuščajev okoli ust
Zdravljenje otroških izpuščajev je odvisno od osnovnega vzroka. Pogosto zdravimo le simptomatsko; lajšamo srbečico ali bolečine. Za starše je zelo pomembno, da poleg samega izpuščaja opazujejo tudi splošno stanje otroka (obnašanje, bolečina, dihanje, pitje tekočine, vročina), ki v kombinaciji z izpuščajem lahko nakazuje na morebitno težjo potekajočo bolezen, pri kateri ne smemo odlašati z obiskom pri zdravniku. Pojav neiztisljivega izpuščaja (izpuščaj ob pritisku na kožo ali sluznice ne zbledi) skupaj z vročino ali spremenjenim obnašanjem otroka nedvomno nakazuje, da otrok potrebuje takojšnji pregled pri pediatru.
Splošna nega kože in ukrepi za izpuščaje okoli ust:
- Pogosto čiščenje: Nežno očistite predel okoli ust z mlačno vodo in mehko krpico po vsakem obroku. Izogibajte se drgnjenju.
- Temeljito sušenje: Po čiščenju kožo nežno popivnajte do suhega. Vlažnost je ključni dejavnik pri razvoju izpuščajev.
- Zaščitna mazila: Uporabite tanko plast zaščitnega mazila, kot je tisto s cinkovim oksidom ali vazelinom, da ustvarite ovire med kožo in dražilci (slina, hrana). Nanesite ga po vsakem čiščenju in previjanju.
- Preverite uporabo dude: Če otrok uporablja dudo, poskusite zmanjšati njeno uporabo, še posebej ponoči, da koža dobi čas za prezračevanje.
- Izogibajte se dražilcem: Preverite sestavo robčkov, krem in drugih izdelkov, ki jih uporabljate za nego otroka. Izogibajte se izdelkom z močnimi dišavami, alkoholi ali drugimi potencialnimi dražilci.
- Prehranske spremembe: Če sumite na alergijo na hrano, se posvetujte z zdravnikom ali specialistom za alergije.
- Zdravniška pomoč: Če se izpuščaj ne izboljša po nekaj dneh domače nege, se poslabša, postane boleč, se pojavi visoka vročina ali drugi zaskrbljujoči simptomi, se takoj posvetujte s pediatrom.
Specifično zdravljenje za posamezne vzroke:
- Za draženje zaradi sline ali kontaktni dermatitis: Zaščitna mazila s cinkovim oksidom, izogibanje vlagi, pogosto sušenje.
- Za perioralni dermatitis: Zdravljenje običajno poteka v dveh korakih: prekinitev uporabe vseh možnih sprožilcev (npr. steroidnih krem, če so bile uporabljene) in nato zdravljenje z lokalnimi antibiotiki (kot je metronidazol) ali drugimi protivnetnimi kremami. Zelo pomembno je, da se posvetujete z dermatologom, saj lahko nepravilno zdravljenje stanje poslabša.
- Za glivične okužbe: Zdravnik bo predpisal protiglivično kremo ali mazilo. Pomembno je, da se zdravljenje izvaja redno in do konca, tudi če se simptomi izboljšajo.
- Za seboroični dermatitis: Uporaba posebnih šamponov in krem z antimikotiki, kot je ketokonazol. V primeru močnejšega poslabšanja se lahko uporabljajo lokalni kortikosteroidi pod nadzorom zdravnika.
- Za alergijske reakcije: Če je znana alergija, je treba odstraniti alergen. V primeru hudih reakcij se lahko uporabljajo antihistaminiki.
Kako zdraviti ekcem pri dojenčkih in otrocih: razlaga dermatolog
CBD izdelki pri negi otroške kože
CBD, znan po svojih protivnetnih in pomirjujočih lastnostih, je izjemno učinkovit pri obravnavi različnih kožnih težav, kar je idealno za občutljivo otroško kožo. Pri izbiri CBD izdelkov za najmlajše je zato pomembno, da se odločimo za produkte, ki so specifično prilagojeni potrebam njihove nežne kože in ne vsebujejo škodljivih dodatkov. Hemptouch blažilno CBD mazilo je odlična izbira, saj poleg konopljinega olja, ki krepi kožno bariero, vsebuje tudi CBD, ki lajša razdraženost, ter kamilico in sivko, ki kožo pomirjata in spodbujata njeno regeneracijo. CBD ima protivnetne in pomirjujoče učinke na kožo ter lahko pomaga zmanjšati rdečico in srbenje ter podpre obnovo kožne bariere. Učinek je najboljši v kombinaciji z negovalnimi rastlinskimi olji in brez dražilnih dodatkov. Zunanji (topični) CBD izdelki brez parfumov, alkohola in dražilnih dodatkov se lahko uporabljajo za nego občutljive kože. Pomembno je, da so formulacije nežne in dermatološko testirane.
Rdeč izpuščaj okoli ust? Kako zdraviti in preprečiti perioralni dermatitis
Perioralni dermatitis je pogosta kožna težava, ki se lahko pojavi tudi pri dojenčkih. Značilni so drobni rdeči izpuščaji, ki se pojavijo okoli ust, nosu ali oči. Čeprav natančen vzrok ni vedno jasen, lahko k razvoju perioralnega dermatitisa prispevajo različni dejavniki, vključno z uporabo lokalnih kortikosteroidov, nekaterih kozmetičnih izdelkov, izpostavljenostjo soncu ali vetru ter hormonskimi spremembami.
Zdravljenje perioralnega dermatitisa pri dojenčkih običajno vključuje prekinitev uporabe vseh možnih sprožilcev, ki bi lahko poslabšali stanje. To lahko vključuje opustitev uporabe kortikosteroidnih krem, če so bile le-te predhodno uporabljene, ter izogibanje dražilnim izdelkom za nego kože. V nekaterih primerih lahko dermatolog predpiše lokalne antibiotike, kot je metronidazol, ali druge protivnetne kreme za pomoč pri zmanjševanju vnetja in izboljšanju stanja kože. Ključnega pomena je, da se pri sumu na perioralni dermatitis posvetujete z dermatologom, saj lahko nepravilno zdravljenje ali uporaba napačnih izdelkov stanje poslabša. Z nežno nego, izogibanjem dražilcem in ustreznim zdravljenjem je perioralni dermatitis pri dojenčkih običajno obvladljiv.
Pogosta vprašanja
Kateri so najpogostejši vzroki za izpuščaje pri otrocih?Najpogosteje gre za virusne ali bakterijske okužbe, alergijske reakcije (hrana, pršice, cvetni prah), atopijski dermatitis (ekcem), kontaktni dermatitis (detergenti, mila, sintetika), plenični izpuščaj ter vročinski izpuščaj. Koža otrok je tanjša in bolj prepustna, zato se hitreje odzove z rdečino in izpuščaji.
Kako ločiti nenevaren izpuščaj od tistega, ki zahteva obisk zdravnika?Nenevarni izpuščaji so običajno blagi, ne bolijo, niso povezani z vročino in se v nekaj dneh izzvenijo. Zdravnika je treba obiskati, če se izpuščaj hitro širi, je boleč, se pojavi skupaj z visoko vročino, težkim dihanjem, izrazito utrujenostjo ali če ne izgine v tednu ali dveh. Pri izpuščaju okoli ust je treba k zdravniku, če se kljub negi poslabšuje, ali če so prisotni znaki okužbe.
Ali so izpuščaji pri otrocih lahko povezani z alergijami ali prehrano?Da. Alergije na hrano (npr. mleko, jajca, oreščke) ali stik z alergeni lahko povzročijo koprivnico, rdečico in srbenje. Tudi kontakt z dražilnimi snovmi ali aditivi v hrani lahko sproži izpuščaj pri občutljivih otrocih.
Kako dolgo običajno trajajo otroški izpuščaji?Virusni izpuščaji običajno izzvenijo v 3-10 dneh. Alergijski ali dražeči izpuščaji lahko trajajo dlje, dokler je otrok izpostavljen sprožilcu. Če se stanje ne izboljša v tednu ali dveh, je priporočljiv pregled pri zdravniku. Perioralni dermatitis lahko traja več tednov ali mesecev.
Kdaj so izpuščaji pri otrocih znak nalezljive bolezni?Kadar se pojavijo skupaj z vročino, kašljem, bolečinami v žrelu ali slabim počutjem ter imajo značilen videz (npr. norice, ošpice, škrlatinka). Takšni izpuščaji so pogosto nalezljivi in zahtevajo zdravniško obravnavo.
Ali lahko stres ali čustvena obremenitev vplivata na pojav izpuščajev pri otrocih?Da. Stres lahko poslabša atopijski dermatitis in sproži izpuščaje, saj vpliva na vnetne procese v koži in s tem oslabi kožno bariero.
Ali je uporaba CBD izdelkov varna pri otrocih z občutljivo kožo?Zunanji (topični) CBD izdelki brez parfumov, alkohola in dražilnih dodatkov se lahko uporabljajo za nego občutljive kože. Pomembno je, da so formulacije nežne in dermatološko testirane.
Ali lahko CBD pomaga pri pomirjanju srbenja in rdečine pri otroških izpuščajih?CBD ima protivnetne in pomirjujoče učinke na kožo ter lahko pomaga zmanjšati rdečico in srbenje ter podpre obnovo kožne bariere. Učinek je najboljši v kombinaciji z negovalnimi rastlinskimi olji in brez dražilnih dodatkov.
Kdaj se posvetovati z zdravnikom glede izpuščaja okoli ust pri dojenčku?Z zdravnikom se posvetujte, če:
- izpuščaj ne izgine ali se poslabša po nekaj dneh domače nege.
- izpuščaj spremlja visoka vročina, otrok je apatičen ali kaže znake hudega nelagodja.
- izpuščaj kaže znake okužbe (npr. gnoj, povečana bolečina, širjenje rdečine).
- izpuščaj ne izgine kljub negi in uporabi zaščitnih krem.
Vemo, da ste kot mati majhnega otroka osredotočeni na zdravje svoje družine. Morda ste že postali ljubitelj ustne higiene, otroku po vsakem hranjenju obrišete dlesni in skrbite, da v postelji po steklenički pije samo vodo. Toda tudi z najbolj natančno rutino ustne nege v naših ustih še vedno živi na milijone naravno prisotnih organizmov. Zdrav imunski sistem skrbi, da so pod nadzorom. Dojenčki so zaradi razvijajočega se imunskega sistema še posebej dovzetni za prekomerno rast glivic. Pri dojenčkih se lahko med dojenjem celo prenaša med njimi in njihovimi materami. Obstaja več simptomov, ki se lahko pojavijo pri vašem dojenčku in vas opozorijo na morebiten izbruh soor-a. Čeprav je ta okužba pri dojenčkih pogosta, je vseeno neprijetna. Dobro skrbite za otrokova usta in upoštevate vsa zdravniška priporočila, zato se morda sprašujete, kaj povzroča soor pri dojenčkih? Toplo okolje je ugodno za razvoj soora. Posledično zlahka prehaja med otrokovimi usti in materinimi prsmi. La Leche tudi ugotavlja, da lahko nekatera zdravstvena stanja povečujejo tveganje za razvoj soora, za vas in vašega otroka. Pogosta uporaba dude prav tako povečuje tveganje za okužbo. Morda med dojenjem čutite bolečino ali pa ste opazili kremast bel izpuščaj v dojenčkovih ustih. Vemo, da si želite čimprejšnje rešitve te težave! Zdravljenje soora v ustih pri dojenčkih, ni zapleteno; kar je najpomembnejše, je, da zdravite soor pri sebi in pri svojem otroku hkrati. Priporočamo obisk zdravnika, da se pogovorite o najprimernejšem načinu zdravljenja za vas in vašega otroka. Ustni soor lahko sam od sebe izgine v nekaj dneh in vaš dojenček morda sploh ne potrebuje zdravljenja. Za zdravljenje soora se najpogosteje uporabljajo zdravila proti glivicam. Zdravnik lahko vašemu dojenčku predpiše peroralne kapljice nistatin, medtem ko bo krema ali peroralna različica zdravila primerna za vaše dojke. Namesto tega uporabite krpo in vodo. Po vsakem dojenju očistite in osušite dojke z vato ali čisto krpo. Z zdravnikom se posvetujte o balzamih in mazilih, ki so varna za uporabo med dojenjem. Naredite spremembe v prehrani. Razmislite o jogurtu, ki vsebuje acidofil. Je probiotik, ki lahko ščiti pred soorom. Vemo, da se morate novorojenčku v marsičemu prilagoditi. Zato ni zabavno ugotoviti, da imate vi in vaš otrok soor. Čeprav je ustni soor pogosta okužba pri dojenčkih, zlasti tistih, ki se dojijo, vemo, da si za svojega dojenčka želite čimprejšnje olajšanje in zdravljenje.
Izpuščaji so v otroškem obdobju pogosti, največkrat so posledica prebolevanja virusnih okužb dihal in prebavil, kot takšni so večinoma nenevarni, ne potrebujejo zdravljenja, sami izginejo in pravimo, da so iztisljivi, kar pomeni, da če na njih pritisnemo s prstom zbledijo. Otroci so med prebolevanjem takšnih okužb načeloma še dobro razpoloženi, se igrajo, pijejo. Pozorni pa moramo biti kadar otrok večino časa poležava, zavrača tekočino, ga težko zbudimo ko spi, če bruha in toži za glavobolom. Pozorni moramo biti tudi, kadar se pri otroku pojavi izpuščaj, ki pod dotikom ne zbledi. Takšnega otroka mora čim prej videti zdravnik.
V nadaljevanju vam bomo predstavili nekaj pogostejših izpuščajnih bolezni v otroštvu:
Norice (vodene koze)Spada med okužbe z virusom iz družine herpesov. Prenaša se kot kapljična okužba, pa tudi z dotikom izpuščaja, saj se virus nahaja v mehurčkih, ki so značilen izpuščaj pri tej bolezni. Bolnik izloča virus iz zgornjih dihalnih poti 1-2 dni pred izbruhom izpuščaja, kužnost pa je največja neposredno pred izbruhom izpuščaja. Oboleli je kužen dokler so prisotni mehurčki na koži, ko se izpuščaj izsuši kužnosti ni več. Inkubacijska doba traja od 10-21 dni, najpogosteje pride do izbruha izpuščaja 14. dan od dneva okužbe. Bolezen poteka v 3 stadijih: Prvi stadij traja 1-2 dni, v tem času se lahko pojavi povišana telesna temperatura, glavobol, izcedek iz nosu in pordelo žrelo. Velikokrat pri otrocih ta stadij manjka. V drugem stadiju se pojavijo mehurčki na trupu, obrazu, na vratu v lasišču in po okončinah. Značilno za izpuščaj je, da se pojavlja v zagonih in da imamo lahko poleg svežih mehurčkov tudi suhe mehurčke in krastice. Izpuščaji se lahko pojavijo tudi na veznici, na ustni sluznici in na spolovilu. V tretjem stadiju se izpuščaj suši. Na koži ostanejo kraste ter plitke brazgotine na mestih, kjer so kraste odpadle.ZDRAVLJENJE: Počitek, pitje veliko tekočin, tuširanje z mlačno vodo, brez mil. Po umivanju telesa ne brišemo z drgnjenjem, ampak le popivnamo odvečno vodo z brisačo. Če izpuščaji močno srbijo, lahko zdravnik predpiše tudi zdravilo, ki omili srbenje. Nanašanje krem na norice se odsvetuje zaradi večje možnosti sekundarne okužbe. Pri otrocih s hudim atopijskim dermatitisom in zmanjšanim imunskim sistemom se prepišejo tudi protivirusna zdravila.KOMPLIKACIJE: Med prebolevanjem noric moramo biti pozorni na visoko vročino, močan kašelj, hitro dihanje, zanašanje, vrtoglavico, bruhanje, rdečino po koži in okužbo noric. Kadar to opazimo se posvetujemo z zdravnikom. Norice so pri prenosu v isti družini nekako vedno hujše, tako da ni nič nepričakovanega, da jih ima zadnji otrok največ.CEPLJENJE: Za preprečevanje noric pa je na voljo tudi zelo učinkovito cepivo. Za zaščito se priporočata dve dozi cepiva v razmiku 4-8 tednov. Cepljenje je možno opraviti pri izbranem zdravniku ali v ambulantah območnih enot NIJZ (po predhodnem telefonskem naročilu).VRTEC/ŠOLA: Osebe, ki zbolijo za noricami, morajo ostati doma, dokler niso vsi mehurčki prekriti s krastami.POZOR: Nosečnicam, ki še niso prebolele noric in osebam z oslabljenim imunskim sistemom je svetovano izogibanje stiku z osebo, ki preboleva norice ali herpes zoster.
Pasavec ali zosterObčasno se lahko ob padcu imunskega sistema na telesu pojavi pasavec ali zoster, ki je reaktivacija virusa noric. Za pasavec je značilno, da nastane na določenem mestu kože ali dermatomu. Izpuščaji so kužni, ob stiku z njim se lahko pri osebi, ki še ni prebolela noric pojavijo norice. Bolnik običajno najprej začuti hudo pekočo bolečino na določenem »pasu« kože, ki ga oživčuje okužen čutni živec. Po od dveh do treh dneh se na boleči koži pojavijo nekaj milimetrov velike rdečine, na katerih vzbrstijo prozorni mehurčki z bistro tekočino, ki se lahko združijo v večje mehurje. Spremembe so sorazmerno ostro lokalizirane in omejene le na eno polovico telesa. Mehurčki počijo, ostanejo ranice, ki jih nato prekrije krasta, ta po tednu do dveh odpade in zapusti še rahlo rdečino, ki sčasoma izzveni. Navadno se pasavec pozdravi brez posledic na koži. Če se pojavi bakterijska okužba prizadete kože (npr. če bolnik ranice spraska), se to mesto lahko ognoji, proces zdravljenja pa je dolgotrajnejši in lahko zapušča brazgotine. Običajno bolezen traja od 10 do 15 dni. Za pasavec je značilno tudi, da močno boli, kar pa pri otrocih ni vedno tako.ZDRAVLJENJE: V prvih 72 urah vam zdravnik lahko predpiše zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusa in zmanjšajo nastajanje mehurčkov. Oseba s pasavcem naj izpuščaj pokrije, naj se izogiba dotikanju le-tega, ter naj si pogosto umiva roke, da bi preprečila razširjanje virusa na druge ljudi.POZOR NOSEČNICE: Pomembno je tudi, da se izogiba nosečnicam, ki še niso prebolele noric.VRTEC/ŠOLA: Pri pasavcu so otroci kužni, zato se svetuje, da ostanejo doma, dokler so mehurčki sveži. Če gredo otroci v šolo pa mora biti mesto izpuščaja pokrito, športna vzgoja se odsvetuje dokler ni izpuščaj zaceljen.
ŠkrlatinkaJe bakterijska nalezljiva bolezen, ki se kaže z značilnim izpuščajem po koži. Povzroča jo streptokok skupine A. Bolezen se začne nenadno z visoko vročino z mrzlico, lahko glavobolom, bolečinami v trebuhu, bruhanjem. Drugi dan bolezni se po koži pojavi rdeč izpuščaj, ki je drobno pikčast, gosto razporejen po koži prsnega koša, spodnjem delu trebuha, v pazduhah. Daje videz gosje kože in je hrapav kot smirkov papir. Na obrazu izpuščaja ni. Otrok ima rdeča lica, bledico okrog ust in malinast (rdeč, hrapav) jezik. 3 do 5 dni po izbruhu bolezni začne izpuščaj bledeti. V drugem tednu se prične koža na dlaneh in podplatih luščiti.ZDRAVLJENJE: Uporabljamo antibiotik, ki vsebuje penicilin (Ospen). Otrok ga mora prejemati 10 dni. V tem času naj otrok počiva, je lahko prebavljivo hrano in pije dovolj tekočine. Otrok je kužen od začetka pojava bolezenskih znakov do 24 ur po učinkovitem zdravljenju z antibiotiki. V šolo/vrtec lahko gre ko je vsaj 24 ur na antibiotičnem zdravljenju oz. vsaj 1 dan brez vročine.KOMPLIKACIJE: Zdravljena škrlatinka običajno ne pušča posledic. Nezdravljena pa lahko povzroča vnetja sklepov, vnetja srčne mišice in vnetja ledvičnih čašic, toda v redkih primerih.
Peta bolezenPeta bolezen (erythema infectiosum) je običajno blaga izpuščajna bolezen. Najpogosteje obolevajo majhni otroci, šolarji, redko pa tudi posamezni odrasli. Posamezni primeri se pojavljajo vse leto v manjših izbruhih, predvsem pozimi in spomladi. Povzroča jo parvovirus B19. Okužimo se z izločki ustne votline in dihal okužene osebe. 6-10 dni po stiku z okuženo osebo se začne otrok slabo počutiti, dobi povišano telesno temperaturo, izcedek iz nosu in glavobol. Po nekaj dneh slabega počutja, vročine in potenja (ta faza ni očitna pri vseh bolnikih) se pojavi rdečkast izpuščaj na licih (spominja na metulja ali oklofutana lica), ki se kasneje lahko razširi še na trup in ude in dobi mrežast videz. Občasno se lahko med prebolevanjem pete bolezni pojavijo tudi bolečine v sklepih, pikčaste krvavitve po udih ali slabokrvnost. Bolezen praviloma mine sama od sebe v 1-2 tednih, redko se pojavijo zapleti.POZOR: Bolezen je lahko nevarna za nosečnice oz. plod, če še niso prebolele te bolezni. V primeru stika z obolelim ali če zbolijo se morajo nujno posvetovati z ginekologom.VRTEC/ ŠOLA: Ko nastopi izpuščaj otrok ni več kužen in lahko gre v vrtec, šolo.
Šesta bolezen (Exanthem subitum, Roseola infantum)Je akutna virusna bolezen majhnih otrok. Najpogosteje otroci zbolijo spomladi in jeseni. Inkubacijska doba je običajno od 7-14 dni. Bolezen se začne z nenadnim povišanjem telesne temperature (tudi do 40° C). Pojavijo se lahko znaki vnetja zgornjih dihalnih poti. Otroci so razdražljivi, slabše razpoloženi. Temperatura ostaja visoka 3 dni, nato pade na normalno. Ob padcu temperature se pojavi rdeč izpuščaj (lahko rdeče pikice) po celem trupu in udih. Ko se izpuščaj pojavi otrok ni več kužen. Otrok se pri tem dobro počuti in zdi se kot da se je z izbruhom izpuščaja bolezen pozdravila. Po 2 dneh izpuščaj izgine, kar pomeni, da je otrok zdrav.ZDRAVLJENJE: Ob visoki telesni temperaturi dajemo otroku veliko tekočine, zdravila za zniževanje vročine, mlačne kopeli.
ImpetigoImpetigo imenujemo gnojno okužbo vrhnjega sloja kože. Impetigo prepoznamo po pojavu mehurčkov in krast na koži, ki se lahko razširijo na različne dele telesa in na ljudi, s katerimi je oboleli v bližnjem, tesnejšem stiku. Impetigo povzročajo stafilokoki (Staphylococcus aureus) in/ali streptokoki (beta-hemolitični streptokok skupine A, Streptococcus pyogenes).POJAV BOLEZNI IN PRENOS: Bolezen se pogosteje pojavlja v vročih in vlažnih krajih. Spremembe nastanejo na mestih predhodno poškodovane kože (npr. na mestih pikov žuželk, prask, manjših ran, odrgnin ipd.). Do okužbe običajno pride zaradi neposrednega stika z bolnikom ali posredno s prenosom preko okuženih predmetov na poškodovano kožo.INKUBACIJA IN KUŽNOST: Inkubacijska doba (t.j. doba od okužbe do razvoja bolezenskih znakov) traja 7-10 dni.KLINIČNA SLIKA: Bakterije naselijo normalno kožo že 1-2 tedna pred pojavom sprememb na koži. Na koži se najprej pojavijo bunčice oz. kroglaste izboklinice nad ravnjo kože, iz katerih nastanejo mehurčki, ki so delno zagnojeni. Kasneje nastanejo debele kraste medene barve, ki lahko ostanejo več tednov. Spremembe se širijo z enega mesta kože na drugega, redko srbijo ali bolijo. Pri večini bolnikov so povečane bezgavke, ki so najbližje kožnim spremembam. Večina bolnikov nima vročine, glavobola ali splošnega slabega počutja.ZAPLETI: Zapleti so redki, vendar možni. Redek zaplet je vnetje ledvičnih čašic, ki se pojavi 18-21 dni po okužbi in običajno prizadene otroke, stare 3-7 let; praviloma vnetje ledvičnih čašic mine brez posledic.DIAGNOZA: Diagnozo postavimo na osnovi značilnih kožnih sprememb. Običajno mikrobiološke preiskave niso potrebne, izjemoma odvzamemo bris kožnih sprememb za poskus osamitve bakterij.ZDRAVLJENJE: Nezapleten impetigo zdravimo tako, da čistimo spremembe na koži in odstranjujemo kraste z uporabo obkladkov s fiziološko raztopino. Uporabljamo lahko antiseptična mila, ki so na voljo v lekarni. Pri nezapletenemu impetigu lahko uporabimo še antibiotično mazilo. Antibiotično mazilo se na spremenjene dele kože nanese 2 do 3-krat dnevno, 7 do 10 dni. Pri bolnikih, pri katerih se je impetigo zelo razširil ali je prišlo do zapleta, je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki sirupa ali tablet.PREPREČEVANJE: Preprečevanje širjenja bakterij, ki povzročajo impetigo, temelji na skrbni osebni higieni. Otroci z nezdravljenim impetigom ne smejo v vrtec ali šolo.VRTEC/ ŠOLA: Otrok se lahko vrne v vrtec ali šolo po 48 urah od začetka antibiotičnega zdravljenja, če so spremembe pokrite, oziroma po presoji otrokovega zdravnika tudi več kot 2 dni (če so spremembe obsežne oziroma na delu telesa, ki ga je težko pokriti).
Bolezen rok, nog in ustBolezen rok, nog in ust je pogosta virusna bolezen otrok. Zbolijo lahko tudi odrasli. Bolezen običajno poteka blago in v večini primerov ni potrebno bolnišnično zdravljenje. Redko se lahko pojavijo težje oblike bolezni.POVZROČITELJ: Bolezen rok, nog in ust povzročajo enterovirusi. Medtem, ko večina teh virusov povzroča blage oblike bolezni, se lahko pojavljajo tudi težje oblike bolezni z nevrološkimi komplikacijami. Posamezniki, ki prebolijo HFMD, razvijejo imunost na tisti virus, ki je povzročil njihovo okužbo. Ker pa lahko HFMD povzroči več različnih virusov, lahko ljudje ponovno zbolijo, če se okužijo z enim od drugih virusov.SIMPTOMI IN ZNAKI: Inkubacija oziroma čas od okužbe do pojava bolezni je običajno štiri do šest dni. Izločanje virusa se začne že pred pojavom bolezenskih znakov in traja še nekaj tednov po ozdravitvi. Običajni znaki in simptomi sicer zelo kužnega obolenja so vročina, bolečine v žrelu in kožni izpuščaj. Izpuščaj se pojavlja običajno na dlaneh, podplatih in na področju zadnjice. Boleče mehurčke najdemo v ustni votlini, še posebej na jeziku in na mehkem nebu ustne votline. Vročina traja od štiri do pet dni. Vročina, izpuščaj in razjede običajno spontano izginejo v enem tednu. Komplikacije so redke.ŠIRJENJE OKUŽBE: Okužba se prenaša predvsem direktno preko sline, nosnih izločkov, blata ali indirektno preko okuženih predmetov in površin. Človek lahko izloča virus z blatom še več tednov po okužbi, okužba lahko poteka tudi brez izraženih bolezenskih znakov.ZDRAVLJENJE: Zdravljenje je simptomatsko, s preparati za blaženje bolečega žrela in zniževanjem povišane telesne temperature. Antibiotiki niso zdravila za zdravljenje virusnih okužb.PRIPOROČILA:
- Redno umivanje rok z vodo in milom, posebno, ko so onesnažene z izločki ust ali nosu, po menjavi plenic in uporabi stranišča.
- Izogibanje izmenjavi osebnih predmetov (jedilni pribor, brisače, zobna ščetka…).
- Pogosto prezračevanje zaprtih prostorov. Kjer ni urejenega centralnega sistema za prezračevanje, je kratkotrajno in intenzivno zračenje z odpiranjem oken najprimernejši način. Prostore (učilnice, igralnice in druge delovne ter bivalne prostore) zračimo v enakomernih intervalih. Vsako šolsko uro za 2 - 3 minute na stežaj odpremo okna. Zračimo tudi ob nizkih zunanjih temperaturah in v času ogrevalne sezone.
- Temeljito čiščenje igrač, ki so onesnažene z izločki otrok. Pogosto čiščenje površin in predmetov, ki se jih otroci pogosto dotikajo.
