Dojenčkovo življenje je neprestano odkrivanje in rast, še posebej v prvih mesecih. Okoli tretjega meseca in pol se začnejo kazati opaznejše spremembe, ki jih starši lahko spremljajo z navdušenjem. V tem obdobju dojenček že razvija svoje edinstvene načine komunikacije, njegove motorične sposobnosti postajajo bolj nadzorovane, čuti pa se poglobijo, kar mu omogoča boljše razumevanje sveta okoli sebe. Gibalni razvoj je ključen, saj omogoča raziskovanje in interakcijo, hkrati pa se tesno povezuje s kognitivnimi zmožnostmi.
Komunikacija in čustveno izražanje
Vaš trimesečni dojenček je zdaj morda veliko bolj pozoren in se zna bolje izražati. Zaznavni ste lahko rednejši vzorci hranjenja. Dojenček že pokaže z jasno razpoznavnim jokom, da je lačen. Oglaša se s smehom in veselimi kriki, kadar se mu približate in ga prijazno ogovarjate. Ima že različne izraze obraza. Nekateri dojenčki se, kadar jih prijazno ogovarjamo, tako glasno smejijo, da kar vriskajo. Vi ste njegov svet in najraje vidi obraz, ki ga pozna. Trimesečnik postane zelo pozoren na izraz vašega obraza. Nikar ne varčujte s svojimi animacijskimi sposobnostmi. Smejte se, ploskajte, plešite in pojte. Dojenček se bo glasno smejal vašim predstavam. Z vsakim dnem ga bolje poznate. Veste, kakšen je njegov najljubši položaj, ugotovili ste, kako ga razveseliti in umiriti. Njegova glavica najlepše diši, jamica na bradici pa je tako simpatična. Še vedno je jok glavni način sporočanja njegovih potreb. Glede na potrebe so vrste joka različne, kar starši v tem obdobju že dobro prepoznajo. Otrok se zna sporazumevati tudi brez besed - pod pogojem, da vi razumete njegove signale. Tudi glas uporablja natančneje - glasno kriči, kadar je jezen ali lačen, in tožeče joka, kadar ga kaj boli. Veselje izraža z vriskom, nejevoljo pa s sitnarjenjem.
Vizualni razvoj in pozornost
Dojenček je že zmožen osredotočiti svoj pogled na predmet, ki mu ga pokažete, ne ostane pa dolgo pozoren nanj. Vidi ga, če mu ga premikate na ustrezni razdalji, in mu sledi z očmi. Če ni tako, otrok potrebuje pregled pri pediatru. V tretjem mesecu bodo čutila dojenčka postala bolj izostrena. Dotik: V tretjem mesecu boste opazili, da vaš dojenček vse bolj razvija občutek za stvari, ki so okoli njega in s tem nov čut - dotik. Pri razvoju tega novega čuta lahko dojenčku pomagate tako, da uporabljate različne teksture in materiale, s katerimi naj se trimesečni dojenček igra z dotikanjem in raziskovanjem te, zanj povsem nove izkušnje. Prav tako kot različni materiali pa je zelo pomemben stik kože s kožo. Ne le, da dotik vaše kože z dojenčkovo pomaga pri vzpostavitvi vezi med vama, prav tako lahko stik kože na kožo za dojenčka predstavlja cono udobja, v primeru, ko je razburjen ali razdražen. Odličen način, da poskrbite za še več stika kože na kožo je masaža. Poskusite nežno masirati vašega dojenčka. Masaža je lahko zelo preprosta, na primer: nanašanje otroškega olja na kožo dojenčka, medtem ko se nežno pogovarjate z njim. Vzrok in posledica: V preteklosti, ko je dojenčku uspelo zadeti visečo igračko, je bilo to bolj slučajno kot namenoma. A zdaj, v tretjem mesecu, se dojenček že počasi uči osnov, imenovanih ”vzrok in posledica”, torej, ko nekaj zadene, se tisto nekaj tudi premakne. Dojenčkovi možgani naredijo na tisoče povezav v sekundi in skoraj lahko vidite, kako se osredotoča na svojo novo zmožnost.
Gibalni razvoj: Od prvih refleksnih gibov do nadzora
Gibalni razvoj je tisti, ki je pri dojenčku na prvi pogled najbolj očiten in tisti, po katerem starši najpogosteje primerjajo otroke, zaradi česar jim običajno povzroča največ zaskrbljenosti. A ne skrbite. Gibalni razvoj otroku omogoča, da raziskuje in komunicira s svetom okoli sebe. Nanj vplivajo genetski dejavniki, prav tako pa je odvisen od okolja. Pri dojenčku se gibalni razvoj prične s pridobivanjem mišične moči in kontrole ter razvojem koordinacije. Razvija se hkrati in vzporedno z njegovimi kognitivnimi zmožnostmi in se pomembno povezuje tudi z drugimi področji razvoja. Kaže se v dojenčkovem napredku v ravnotežju, moči, hitrosti in usklajenosti gibanja.
V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa novorojenčkov pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju, zato izraz vse ali nič. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.
V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Na začetku tretjega meseca se otrok oglaša z raznovrstnimi glasovi in pri tem menja višino in jakost glasov. Kadar leži na trebuščku, se naslanja na podlahti. Če mu v dlan položimo kakšen predmet, ga prime z refleksnim, nezavednim prijemom. Rad se igra s svojimi rokami. Opazuje jih pred očmi in jih raziskuje z usti. Gibalni razvoj dojenčka: Tretji mesec. Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča. Nekje med drugim in tretjim mesecem dojenček odkrije svoje dlani. Morda bo strmel vanje in se čudil in hkrati trudil, da bi dlani nekako pripeljati do svojih ust. Njegov trud, da bi obvladal svoje roke in dlani morda še ne bo povsem uspešen, a hkrati je to odlična vaja. Gibalni razvoj dojenčka v tretjem mesecu: Obrat na trebušček. Dojenčkov vrat je z vsakim tednom bolj močen in zato je pomembno, da je dojenček vsakodnevno nekaj časa na trebuščku - že zgolj nekaj minut šteje. To dojenčku pomaga pri razvijanju in izboljšanju koordinacije mišic in motoričnih sposobnosti, ki jih potrebuje za premikanje. Začnite s petimi minutami dnevno in ta čas postopno daljšajte toliko časa, da boste prišli na 15 do 30 minut. Če dojenčku položaj na trebuščku ni všeč, poskusite tako, da se skupaj z njim uležete na trebuh (poleg njega). V prvih dneh bodite še posebej pozorni, saj dojenček glave ne bo mogel držati pokonci prav dolgo, zato mu boste verjetno morali pomagati in ga ”rešiti”,’ preden bo z nosom pristal na podlagi. Koordinacija: Dojenček, star tri mesece, je popolnoma predan gibanju svojih nog in rok. Verjetno boste opazili, da so njegovi sklepi vse močnejši in da sedaj dojenček že lahko močneje in bolj koordinirano brcne. Uporabite lahko zelo širok spekter igrač, s pomočjo katerih mu boste pomagali razvijati koordinacijo rok in oči. Tretji mesec: Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.
Vloga staršev pri gibalnem razvoju
Veliko bodita na tleh, na trdni podlagi. Razvoju sledite in ga ne poskušajte preskočiti. Dojenčka ne posedajte, če ni sposoben sedeti in ne vodite ga za roki, da bi shodil. Če se vam zdi, da je gibalni razvoj vašega otroka kljub vsemu prepočasen, zaupajte svojemu instinktu. Prvi mesec dojenčkovega življenja v največji meri predstavljajo hranjenje, spanje, izločanje in jok. Novorojenček nad mišicami še nima veliko kontrole, njegova dejanja pa večinoma temeljijo le na refleksnih dejanjih kot so sesanje, zehanje, kihanje, jokanje in podiranje kupčkov. Pri enem mesecu so vratne in ramenske mišice že močnejše kot pri rojstvu, kar pomeni veliko boljšo kontrolo glavice, ki jo sicer samostojno že lahko zadrži v zraku za kratko obdobje, a jo morate ob nošenju kljub vsemu še vedno skrbno podpirati. V prvih nekaj mesecih življenja otrokov gibalni razvoj zaznamujejo tudi primitivni refleksi, ki dojenčka spremljajo že od rojstva, nekateri od njih pa mu omogočajo tudi preživetje.
Če se vaš 6-mesečnik dojenček še ne obrača kot je zapisano v prispevkih o mejnikih gibalnega razvoja in če vaš 12-mesečnik še ne hodi, prijateljičin 11-mesečnik pa že samostojno koraka v svet, ne skrbite. Lahko se zgodi, da bo vaš dojenček določeno spretnost usvojil veliko pred svojimi vrstniki, medtem ko bo kaj druga obvladal nekaj tednov za vsemi tabelami, ki jih boste našli na spletu. Če se je vaš otrok rodil prehitro, bo v gibalnem razvoju najverjetneje zamujal. Prav tako se lahko zakasnitev gibalnega razvoja pojavi, če je dojenček pogosto bolan.
Gibalni razvoj dojenčka v prvem letu; Ana Lap
Prehrana in spanje
Pomembno je, da dojenček dobi vsa hranila, ki jih potrebuje za svojo hitro rast in razvoj. Najboljši način, da zagotovite, da dojenček dobi dovolj mleka, je, da se odzovete na njegove znake lakote. Če se mu nenadoma poveča apetit, to še ne pomeni, da je pripravljen na odstavljanje in gosto hrano; morda je le v obdobju rasti. Ministrstvo za zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporočata, naj bo materino mleko edini vir prehrane v prvih šestih mesecih življenja, nato pa naj bo stalni vir zagotavljanja hranil ob mešani prehrani do dveh let starosti ali dlje. Vsak dojenček je drugačen. Najboljši način, da presodite, ali vaš dojenček zaužije dovolj mleka, je, da mu prisluhnete. Njegov urnik spanja je bolj reden in lahko celo načrtujete, kako bosta preživela dan na kašnem potepu. Dojenček ne potrebuje več toliko spanja. Otrok po tretjem mesecu že razlikuje med dnevom in nočjo, več spi ponoči - približno 10 ur, a še vedno potrebuje več dremežev tudi čez dan. Večina dojenčkov se za hranjenje še vedno zbuja enkrat do dvakrat na noč, nekateri pa spijo že po šest ur skupaj.
Igra in stimulacija
Preprosto merilo za povečanje mišične moči vašega otroka je, da nad njegovo posteljico namestite vrtljivo ali glasbeno viseče igralo, ki ga ne more doseči, tako da se mora proti njemu iztegovati. Ponudite otroku mehke in dovolj lahke igrače primernih oblik in velikosti, viseče igračke nad posteljico, ki naj jih skuša doseči in udariti, ropotuljice. Igrače naj bodo pralne in raznolike, da stimulirajo otrokovo radovednost. Igrača mora biti varna, brez majhnih delčkov, ki bi otroku lahko zašli v usta, in brez vrvic, ki bi se lahko zapletele okoli telesa. Ker bo še nekaj časa dojenček dajal igrače v usta, saj je to njegov način raziskovanja predmetov, naj bodo igrače iz materialov, ki so varni, prebarvani z ekološkimi in zdravju varnimi barvami ter dovolj velike, da ne pride do možnosti poškodbe materiala. Majhni delčki in majhne igrače so nevarni za zaužitje. Pritegnite dojenčkovo pozornost s spreminjanjem mimike obraza. Rad ima ustaljene navade. Z nasmehom in vznemirjenjem se odziva na znane situacije: veseli se hranjenja, rad se kopa. Reden ritem budnosti in spanja otroku nudi varnost in stalnost poleg tega da izpolni osnovne fiziološke potrebe. Odzivajte se na dojenčkove signale (jok, smeh). To je njegov način komunikacije. Starši, ki znajo in zmorejo zadovoljiti osnovne otrokove potrebe v zgodnjem otroštvu, pomagajo otroku postaviti trdne temelje za razvoj osebnosti. Dojenček uživa, ko se ga drugi dotikajo, božajo in se z njim pogovarjajo. Še vedno berite svojemu dojenčku. To, da otroku pokažete in prebirate preproste otroške knjige tudi v tako zgodnjem obdobju, je čudovit način za privajanje njegovih ušes in sluha na zvoke in ritem, ki ga ima jezik. Če ste mu do sedaj prebirali le zvečer, pred spanjem, dodajte vajini rutini še branje čez dan. Zapestna ropotuljica bo dojenčku pomagala, da bodo njegove roke in oči vse bolj usklajene, prav tako bo poskrbela za nadzor nad mišicami, medtem ko se bo dojenček trudil in ugotavljal, kako naj ravna z njo. Igre z trimesečnim dojenčkom: Na trak ali vrvico navežite mehko igračko, nato pa jo nežno in počasi zanihajte pred dojenčkom. Drobne dlani so bile najprej stisnjene v pest, nato so se počasi razpirale in po vztrajni vaji znajo nekateri trimesečni dojenčki že stakniti ročice nad trebuščkom - ter navdušeno opazovati, kako se vrtijo in obračajo, s palcem ene roke zgrabiti palec na drugi in ga vtakniti v usta.
Zdravniški pregled in cepljenje
Pri sistematskem pregledu pri tretjem mesecu zdravnik oceni otrokovo nevrološko in razvojno stanje. Otroka prvič cepijo s petvalentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi ter proti hemofilusu influence tipa B. Prav tako bodo v tretjem mesecu dojenčkovega življenja, z dojenčkom vabljeni na pregled, kjer bo dojenček prejel prvo cepljenje. Dojenčke, stare tri mesece, cepijo proti: davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hib, otroški paralizi (1. odmerek) pnevmokoknim okužbam (1. odmerek).
Čeprav so informacije na spletnih straneh namenjene zagotavljanju splošnih informacij, v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe, je priporočljivo, da se starši v primeru dvomov ali skrbi glede razvoja svojega otroka vedno posvetujejo z izbranim pediatrom. Pregled uporabljajte le informativno. Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kot se pojavijo. Pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni.