V obdobju, ko vaš dojenček dopolni štiri mesece, se začnejo dogajati pomembne spremembe v njegovem razvoju in potrebah. Čeprav je dojenje še vedno osrednji vir njegove prehrane, se odpirajo vprašanja o uvajanju goste hrane, spremembah v spanju in budnosti ter novih spretnostih, ki jih osvaja. Razumevanje teh sprememb je ključno za podporo zdravemu razvoju vašega malčka.
Spremembe v budnosti in zaznavanju
Štirimesečni dojenček bo postal opazno bolj buden, čeprav bo čez dan še vedno potreboval večkratne spance. Njegova radovednost se bo povečala; svet okoli njega ga bo vse bolj zanimal, še posebej pa različne igrače, s katerimi se lahko dotika, jih gleda, udarja po njih ali jim prisluhne. V tem obdobju se začne razvijati tudi otrokovo zaznavanje globine. Do zdaj ni mogel natančno določiti položaja, velikosti in oblike predmetov v svoji okolici, a se bo to spremenilo z razvojem binokularnega vida, ki mu bo omogočil natančno sledenje premikajočim se predmetom in ljudem. Zaradi boljšega vida se mu svet okoli njega zdi bolj vabljiv.
Vzbudi ga že sam pogled na prsi ali stekleničko pred hranjenjem, kar kaže na njegovo napredovanje v zaznavanju. Pohvala ima velik učinek pri učenju; kadarkoli naredi kaj novega ali domiselnega, ga pohvalite z nasmehom in pozitivnim tonom glasu, češ kako čudovit je.
Dojenček in ogledalo
V tem obdobju se dojenčki zelo radi gledajo v ogledalu. Približajte mu majhno ogledalce ali pa se skupaj postavita ob večje ogledalo in opazujte njegovo reakcijo. Čeprav še ne ve, da v ogledalu vidi svoj odsev (tega se bo zavedel približno pri sedmih do osmih mesecih starosti), ga bo ogledalo pritegnilo. Ne bo ga zanimal le obraz v ogledalu; morda bo opazoval tudi obraze v knjigicah, revijah, embalaži in podobno. Poskusite ga pritegniti z mehko knjigo, v kateri bodo otroški obrazi in ki bo preživela žvečenje, slinjenje in mečkanje.
Izraščanje prvih zobkov
Če se vašemu dojenčku iz ust cedi slina, je najverjetneje, da gre za izraščanje zob. Zobje namreč več tednov izraščajo v čeljust, kar otrok občuti kot neprijetno srbenje na dlesnih. Prav zato dojenčki pogosto vtikajo prste v usta in jih grizejo. Mlečne zobke lahko dobijo otroci že pri treh ali pa šele pri dvanajstih mesecih, najpogosteje pa se to zgodi med četrtim in sedmim mesecem starosti.
Tvorjenje dodatne sline je genialna zvijača narave. Ker ima otrok v ustih prste in z njimi lahko vase vnese bolezenske klice, jih slina poskuša odplakniti. Srbenje lahko omilite z igračkami, namenjenimi grizenju. Prav tako lahko v lekarni kupite mazilo, ki nekoliko omili posledice izraščanja zob.
Dojenje in uvajanje goste hrane
Najpogostejši pogovori med mladimi mamicami se vrtijo okrog prve prave goste hrane za otroka. Kdaj mu ponuditi prvo kašico in kako jo pripraviti? Veliko mamic je zmedenih, saj jim strokovnjaki govorijo eno, izkušene mamice pa drugo. Nekateri pediatri priporočajo, da z gosto hrano pričnete pri starosti štirih mesecev, večina pa se strinja, da je bolje počakati do šestega meseca.
Ministrstvo za zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporočata, da je dojenje edini vir prehrane do šestega meseca starosti. Če pa se kljub temu odločite za uvajanje goste hrane pred tem, pa vsekakor počakajte do otrokovega 17. meseca (ta stavek je bil v izvirniku iz nekega drugega konteksta in je tukaj nesmiseln glede na starost dojenčka, zato ga jemljemo kot napako in ga ignoriramo v nadaljevanju glede uvajanja goste hrane pri 4 mesecih).
Če želite poskusiti z gosto hrano, bodite pozorni na naslednje znake:
- Da glavico drži trdno pokonci: Res je, če otrok še ne drži samostojno glavice, mu ne smemo ponuditi pretlačene hrane. V ležečem položaju bi se mu hitro zaletelo. Gosta hrana oziroma koščki goste hrane naj počakajo, dokler otrok dobro ne sedi sam, kar se navadno ne zgodi pred 7. mesecem.
- Potiskanje jezička iz ust: To je odličen domači preizkus, če je otroček že pripravljen na gosto hrano. Refleks potiskanja jezička iz ust je prisoten nekaj mesecev.
Koliko mleka je dovolj za zdravega dojenčka?
V prvih mesecih življenja je mleko dojenčkova celotna hrana in pijača. Ker je mleko v veliki meri sestavljeno tudi iz vode, dodatna tekočina ni potrebna, razen v primeru bolezni, kot je driska, ob posvetu s pediatrom. Zdrav dojenček naj bi dnevno spil približno 160-180 ml mleka na kilogram svoje telesne teže. Dojenček, ki tehta 4 kg, dnevno rabi 4-krat po 170 ml mleka, kar je 680 ml na dan. To je približno 6 stekleničk mleka po 110 ml.
Otrok mora od prvih tednov življenja pa do uvedbe goste hrane na dan (na obrok) popiti 160-180 ml materinega mleka ali mleka iz mlečne formule na kilogram telesne teže dnevno. V obdobjih nagle rasti, povečanega gibanja ali visokih temperatur se količina mleka, ki ga dojenček potrebuje, lahko začasno poveča. Vrednosti so približne in so mišljene kot vodilo za starše. Sicer pa je najbolje, da dojenčka hranite takrat, ko to zahteva.
Štirimesečni dojenček potrebuje 6 do 8 obrokov dnevno (v 24 urah). Veliko dojenčkov se ponoči še vedno zbuja enkrat do dvakrat za hranjenje. Glede pogostosti hranjenja se je najbolje prilagoditi otroku in mu ponuditi dojko vedno, ko joka ali kaže kakšne druge znake lakote. Če dojenje ni mogoče ali ste se odločili, da ne želite dojiti, je najboljše nadomestilo vašega mleka tovarniško izdelano prilagojeno mleko za dojenčke. V četrtem mesecu starosti imajo dojenčki že izdelan ritem hranjenja, večina potrebuje 4 do 5 obrokov dnevno. Veliko dojenčkov, hranjenih z mlečnimi formulami, že spi tudi 6 ur skupaj. Glede količine mleka pri posameznem obroku upoštevajte navodila na ovoju.
Količina mleka (materinega ali nadomestnega), ki ga dojenček potrebuje, je odvisna od dojenčkove telesne teže. Formula, ki se uporablja za izračun potrebne količine mleka, je teža dojenčka, deljena z 0,7 in pomnožena s 100. Primer za 4,5 kg težkega dojenčka: 4,5 kg / 0,7 x 100 = 643 ml. Dojenček bo najbolje sam uravnaval potrebo po hrani in namesto, da se strogo držite tabel in fiksnih količin, ga raje opazujte in se mu prilagajajte. Če med hranjenjem postane nemiren, se začne obračati stran in z jezičkom izrivati cucelj, potem to verjetno pomeni, da hrane ne želi več. Če je dojenček pri obroku pojedel vse in nadaljuje s sesanjem prazne stekleničke, potem to verjetno pomeni, da je še lačen, čeprav nekateri dojenčki po obroku želijo le sesati dudo.
Okvirne velikosti obrokov so:
- 2. do 4. mesec: 90-120 ml
- 4. do 6. mesec: 120-150 ml
- 6. do 8. mesec: 150-180 ml
In tako naprej - z vsakim mesecem se količina popitega mleka pri posameznem obroku poveča za 30 ml, dokler količina ne doseže 210-240 ml. Če vas kljub temu skrbi, ker vaš dojenček vedno želi občutno večjo ali manjšo količino hrane, se posvetujte z izbranim pediatrom.
Ali moj dojenček dovolj pridobiva na teži?
Dojenčki točno vedo, koliko mleka potrebujejo. Običajno ob začetku obroka pijejo zelo požrešno, ko pa sesanje postane le še občasno in je dojenček umirjen, to pomeni, da ima dovolj. Pri zdravem dojenčku ni potrebe, da ga tehtate pred in po obroku ali enkrat na dan. Če je plenica bolj polna, vas nima kaj skrbeti. Dojenčki namreč pijejo včasih bolj, včasih manj.
Če otrok po dojenju spi od 2 do 4 ure in ima dnevno 6-8 mokrih plenic, dobi dovolj materinega mleka. Morda boste ugotovili, da njegov metabolizem deluje najbolje, ko je blato kašasto in barve kot gorčica. Nekateri dojenčki imajo tudi drisko, čeprav jim gre dobro. Če vas skrbi, se pogovorite s svojo babico ali pediatrom.
V prvih treh mesecih dojenčki pridobijo v povprečju 150-250 g/teden, med 4. in 6. mesecem pa 200-400 g/mesec. V pol leta dojenček podvoji svojo porodno težo in zraste za približno 15 cm. Razvoj vašega štirimesečnega dojenčka je izjemen, a v naslednjih dveh mesecih boste lahko opazili še veliko več.
Normalno je, če polno dojen dojenček, starejši od 6t, kaka enkrat na več dni, tudi le vsak teden ali dva enkrat, če je tedaj blato obilno, lepo lula in napreduje v redu. Ritem kakanja se lahko spreminja. Najbolje, da preverite še njegovo napredovanje po krivuljah.
Pomembnost LCP maščobnih kislin
Glede na prehranske potrebe vašega štirimesečnega dojenčka sta še vedno ključnega pomena zlasti dve vrsti LCP maščobnih kislin - AA (omega 6) in DHA (omega 3). Ti sta naravno prisotni v materinem mleku in zagotavljata nadaljnji razvoj možganov, oči in živčnega sistema vašega dojenčka.
Omega-6 to Omega-3 Ratio
Komunikacija z dojenčkom
Čeprav vas morda ne razume, mu s pogovorom, branjem in petjem pomagate procesirati zvoke, ki se jih bo sčasoma naučil posnemati. Podobno lahko z igrami, na primer z igro vzajemnega opazovanja, izboljšate otrokovo zmožnost sledenja predmetom s pogledom. Igro začnete tako, da pritegnete pozornost svojega 4-mesečnega dojenčka, nato pa nagnete glavo in počakate, da vas posnema.
Zgodbe o dojenju: Natašina izkušnja
Pozdravljeni,Imam 3,5 mesecev staro hčerko, ki sem jo do sedaj izključno dojila. Že kakšen teden ugotavljam, da mi proti večeru primanjkuje mleka, oz. je hčerka po dojenju jokava, sitna in komaj dočakamo zadnji obrok. Spi sicer celo noč. Dvakrat sem za probo dodala AM in je spila okrog 120ml, bila zadovoljna in brez problemov dočakala kopanje in zadnje dojenje. Po dojenju si izstisnem iz obeh dojk mleko, da vidim ali je še ali ne. Na desni dojki priteče tako kot mora, na levi pa s težavo in je čisto vodeno. Ali je lahko to vzrok? Hvala in lp, Nataša.
Po mojih izkušnjah se je pri cca 4 mesecih, ko je otrok povečal potrebo po hrani, tudi nekaj časa pogosteje dojil, vendar to ne pomeni, da je mleka premalo. Mora se le uskladiti ponudba in povpraševanje. Po moje je napaka, če se začne dodajati dodatek, saj se s tem zmeša naravni ritem in je potem mleka res premalo. Jaz ne bi nič dodajala do 6 meseca, če je lačna, jo pa večkrat pristavi in tudi sama dosti pij. Mleko se bo brez skrbi naredilo. Veliko sreče.
Nataša, pozdravljeni!Po 3m in pol so se pojavile težave z večernim dojenjem. Ker se je pri vas laktacija dobro vzpostavila in ste doslej polno dojili, je tvorba mleka pri vas zagotovo v redu in primerna. Predvidevam, da deklica ob vašem mleku doslej ni imela težav z napredovanjem. Če ni tako, sporočite.
Zvečer imamo mnoge mamice popolnoma enake težave kot vi, vsaj neko obdobje, tipično prav v starosti od dveh do štirih mesecev. Pri nas doma se je večerni jok dogajal pri vseh treh otrocih, nato pa je minilo, ko so težave minile ali so jih prerasli. To ni znak, da vam je začelo primanjkovati mleka! Priporočam, da polno dojite dalje.
Zakaj ga popije? Morda zgolj zato, ker teče in ker ima zvečer potrebo po sesanju zelo močno, saj jo vsakršno sesanje vsaj deloma umiri. Tudi če bi popila tri stekleničke, to ni znak, da je bila lačna ali da je to mleko potrebovala, če je vse drugo v redu (teža, rast, razvoj, dovolj kaka in lula). Nekateri popijejo vse, kar dobijo, nato pa tudi pogosto bruhajo.
Črpalka ni merodajna, testi s črpalko so povsem neveljavni. Materino mleko je bolj prozorno, modrikasto, deluje bolj vodeno. Kakovost je vedno v redu, če ste vi zdravi in normalno prehranjeni (ne npr. bolezensko anoreksični ipd.).
V 4 tednih se je zredila samo 460g, potem v 7 dneh 100g in sedaj zadnji teden 180g. Pediater je na zadnjem sistematskem rekel, da ji nič ne manjka in naj dojim naprej. Plenice menjam na 3-4 ure in so vedno dovolj mokre, kaka pa na tri dni, prej je pa vsak dan ali vsak drugi dan. Prej smo imeli “blues” do 23ih, zdaj pa zaspi med 21 in 21.30 (predzadnji obrok dodatek). Čez dan skoraj nič ne spi oz. spi samo ob dojenju in 10 do 20 minut v postelji ali lupinici.
Normalno je, če polno dojen dojenček, starejši od 6t, kaka enkrat na več dni, tudi le vsak teden ali dva enkrat, če je tedaj blato obilno, lepo lula in napreduje v redu. Ritem kakanja se lahko spreminja. Najbolje, da preverite še njegovo napredovanje po krivuljah.
Priporočila za hranjenje in dojenje
Z uvajanjem mešane prehrane je najbolje začeti po dopolnjenem 6. mesecu, nikakor pa ne pred dopolnjenim 4. mesecem, saj takrat še prebavni in imunski sistem nista dokončno dozorela in je zato večja nevarnost nastanka alergij. Po 4. do 6. mesecu se pripravljenost dojenčka na mešano hrano kaže tudi s sposobnostjo sedenja (ob opori) in izginjanju refleksnega potiskanja jezička (in z njim hrane) iz ust. Seveda ob uvajanju mešane hrane nadaljujemo z dojenjem oziroma s hranjenjem po steklenički.
Čeprav vas morda mikalo, da bi dojenčkovo vedno večjo lakoto potešili s prvim okušanjem kašaste hrane, ne pozabite, da Ministrstvo za zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporočata, naj bo dojenje edini vir prehrane do šestega meseca starosti.
Dojenje skozi celotno obdobje otrokovega razvoja
Dojenje prinaša nešteto prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Svetovna zdravstvena organizacija v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje. Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko.
Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem. Najnovejše ugotovitve potrjujejo predhodne ugotovitve, da ima dojenje številne prednosti za otroka in mater, ne glede na socialno-ekonomski položaj, pa tudi za družbo in okolje. Dokazano ima dojenje koristne vplive na zdravje dojenčka, ki segajo v odraslost. Dojenje ponuja dojenčku veliko ugodja, izkuša telesno in čustveno bližino, čuti materino toplino in nežnost, počuti se varnega in sprejetega, kar je pomembno za njegov duševni razvoj.
Večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti in več kot polovica dojenčkov se hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka.
Pravna podpora doječim materam
V Sloveniji matere po Zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do enournega odmora za dojenje, če otroka po vrnitvi na delovno mesto še dojijo, do zaključka njegovega 18. meseca. Pravica velja za matere, ki delajo polni delovni čas. Potrdilo, da se otrok še doji, izda izbrani otrokov pediater na posebnem obrazcu. O tem, da boste uveljavljali pravico do koriščenja odmora za dojenje med delovnim časom, pravočasno obvestite svojega delodajalca. Uveljavljate lahko tudi pravico do skrajšanega delovnega časa.
Zakaj je podpora dojenju pomembna?
Dojenje se pogosto jemlje kot samoumevna ženska dejavnost; nekateri ga celo pojmujejo kot materino dolžnost. Od žensk se nemalokrat pričakuje, da bodo svoje dojenčke dojile ne glede na okoliščine in njihove osebne izbire. Spomnimo, da za dobre prakse dojenja matere potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje. S sodelovanjem pri negi dojenčka in ljubečim odnosom je doječi materi v veliko podporo oče otroka. Zdravstveni strokovnjaki z informacijami in nasveti podpirajo starše pri skrbi za otrokovo zdravje, njegovo rast in razvoj tudi na področju dojenja in prehrane dojenčkov.
Ukrepi za pomoč in podporo dojenju pomenijo delovanje na različnih področjih in ravneh, vključno s prepoznavanje posameznih ovir in njihovo odstranitvijo. Na ravni posameznice, ožjega in širšega okolja in družbe ter kulture obstajajo ovire dojenju, kot so na primer pomanjkljive ali napačne informacije, znanja in spretnosti, osebnostne lastnosti, kot sta sramežljivost ali pomanjkanje samozavesti, delovne in študijske obveznosti, dolžnosti skrbi za druge bližnje, časovne ovire, pomanjkanje podpore partnerja, družine, prijateljev, neustrezne prakse obporodne skrbi, ki ne podpirajo fizioloških procesov ali jih motijo z nepotrebnimi ukrepi in posegi, kulturna pričakovanja, da naj bo dojenje »nevidna« in zasebna dejavnost, ki ne sodi v javni prostor. Ovira nadaljevanju dojenja po vrnitvi na delovno mesto so neznanje in nerazumevanje potreb doječega para, pomanjkljivi prostorski pogoji, vzdušje, nenaklonjena usklajevanju dela in družinskega življenja, podcenjevanje pomena dojenja.
Znanje o laktaciji in dojenju potrebujejo nosečnice, bodoči starši, starši dojenčkov, pa tudi zdravstveni strokovnjaki - babice, medicinske sestre, pediatri, ginekologi porodničarji, strokovnjaki javnega zdravja. Znanje o dojenju je pomembno tudi za skupnost, v katero se rodi otrok. Tako bomo člani širše družine, bližnji, prijatelji, znanci znali podpreti matere v njihovih prizadevanjih za dobro dojenje. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.