Rast otroka je eden izmed najbolj opaznih mejnikov v življenju staršev. Ko dojenček preneha biti zgolj novorojenček, ki potrebuje izključno mleko, in začne kazati zanimanje za gosto hrano, se odpre novo poglavje v prehranski popotni. Še posebej, ko se približuje starost sedmih mesecev, se starši pogosto sprašujejo o uvajanju novih živil, kot so stročnice, ki so bogate z vitamini, minerali in vlakninami. Kakšna je pravzaprav vloga stročnic v prehrani dojenčka v tej ključni fazi razvoja?
Kdaj in zakaj uvajati gosto hrano?
Dopolnilno hrano običajno uvajamo med 17. in 26. tednom starosti otroka. V tem času lahko opazimo, da samo mleko otroku ne zadostuje več. Bodisi se podoji ali hranjenje po steklenički ponovno pogostijo, otrok se ponoči pogosteje zbuja, količine mleka v enem obroku ne moremo več povečati, ali pa energijska vrednost hranil v materinem mleku ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Otrok začne izrazito zanimanje za drugo hrano kazati običajno med 4. in 5. mesecem starosti. Čeprav je nahranjen in sit, bo med obrokom družine pokazal zanimanje za to, kar jedo drugi.
Pomembno je poudariti, da te smernice veljajo za zdrave, donošene dojenčke, ki primerno pridobivajo na telesni teži in rastejo. Čeprav 4,5-mesečni dojenček še ne sedi samostojno, lahko varno in udobno sedi v naročju. Dojenček do 4. ali skoraj 5. meseca starosti hrano, ki mu jo z žličko ponudimo v usta (na sprednjo polovico jezika), običajno izpljune oz. porine iz ust. Vendar pa se po 4,5 mesecu hitro nauči hrano tudi požirati. Zobje niso nujno potreben pogoj za uvajanje goste hrane; prvi zobek običajno izraste okoli 6. meseca starosti.
Uvajanje novih živil in časovni presledki
Pri uvajanju novih živil je ključna postopnost. Ob nadaljevanju dojenja najprej dodajamo kaše iz zelenjave, krompirja in mesa (kosilo). Nova živila naj bi uvajali v razmiku enega tedna, da lahko prepoznamo morebitne preobčutljivostne reakcije. Vsako novo živilo uvedemo le enkrat dnevno, v količini 1-2 žlički, sprva v bolj tekoči obliki. Zelenjavi lahko dodamo krompir, nato krompirju drugo vrsto zelenjave - tako lahko v nekaj tednih preizkusimo različne zelenjavne kaše z dodatkom olja. Nato uvedemo tudi meso.
Žitne kašice pripravljamo s polnozrnatimi žitnimi kosmiči (riž, koruzni zdrob, pšenični zdrob, ovseni kosmiči, oves, pira) brez dodanega sladkorja. Dojenčka postopoma navajamo na tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerja) ter dva vmesna obroka (malici). Pripravljamo mu raznoliko hrano in ob obroku ponudimo tudi tekočino, najbolje vodo.
Doma pripravljena hrana vs. kupljena
Svetuje se doma pripravljena hrana. Seveda so kupljeni pripravki primerni, še posebej ob priložnostih, ko priprava obroka doma ni mogoča. Vendar pa je doma pripravljen obrok vsakokrat malce drugačen; starši lahko izbirajo in kombinirajo različna živila ter tako dojenčka navajajo na različne okuse.
Dojenje in uvajanje goste hrane
Uvajanje dopolnilne prehrane nikakor ne pomeni prenehanja dojenja. Dojenje ostaja pomemben vir hranil in povezave med materjo in otrokom še dolgo po začetku uvajanja goste hrane.
Ključna živila in njihovo uvajanje
- Kruh: Svetujemo od 10. meseca starosti dalje.
- Kravje mleko: Kot glavni napitek po prvem letu starosti. V manjših količinah kot dodatek jedem ga lahko ponudimo že kakšen mesec ali dva prej.
- Jajce: Rumenjak uvajamo kot dodatek jedem po 6. mesecu starosti, beljak pa po prvem letu starosti.
- Sladkor in sol: Naj nastopata v čim manjših količinah oz. se hrani ne dodajata.
- Med: Svetujemo po 12. mesecu starosti. Vsebuje lahko spore Clostridium botulinum, katerih strup pa napade dojenčkov živčni sistem in lahko v skrajnem primeru privede celo do smrti. Po prvem letu starosti se med uvaja postopno, po žličkah kot dodatek napitku.
- Ribe: Okoli 9. meseca starosti, ko otrok uživa zelenjavno-mesne, mlečno-žitne in žitno-sadne kašice, lahko občasno meso v zelenjavno-mesnih kašicah oz. obroku nadomestimo z ribami. Izbiramo sveže ribe (npr. skuša, slanik, sardela, losos), pripravljene dušene ali kuhane, ocvrtih pa ne. Treba je seveda dobro odstraniti vse kosti. Ribe so odličen vir esencialnih omega 3 maščobnih kislin, vitamina A in D ter joda, a večje ribe roparice so lahko onesnažene s težkimi kovinami. Poskrbimo še, da odstranimo vse kosti.
- Morski sadeži: Do prvega leta starosti jih odsvetujemo.
- Gluten: Priporočeno je uvajanje glutenskih žitaric med 6. in 7. mesecem starosti, ko je dojenček še dojen. Uvajanje glutena v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša verjetnost pojava celiakije. Uvajamo ga postopno, sprva v manjših količinah, nikakor pa ne uvajamo glutenskih žit pred 4. mesecem starosti. Nekateri strokovnjaki danes sicer svetujejo previdnost pri uvajanju živil z glutenom (zlasti pšenice) in priporočajo počakati do 1. leta starosti ali celo dlje, glede na vse pogostejše alergije ter sodobna znanja o vplivu glutena na črevesje. Izbirajmo čim manj predelana, polnovredna žita, kot so oves, pira, kamut, tritikala in ječmen, izogibajmo pa se beli pšenični moki, ki je hranilno precej osiromašena.
- Stročnice: Čez mesec dni od uvajanja zelenjave sledijo stročnice (stročji fižol, leča, čičerika). Previdno in zelo počasi jih uvajamo, saj lahko povzročajo napenjanje.
Potencialne težave in rešitve pri uvajanju goste hrane
Otrok je radoveden in bo poskušal nove okuse. Nekatere bo sprejel takoj, druge šele po večkratnih poskusih. Pogosto se zgodi, da starši prehitro obupajo in dojenčku hrane, ki jo zavrne enkrat ali dvakrat, ne ponudijo več. Vendar se vztrajnost obrestuje.
Nekaj nasvetov za lažje uvajanje:
- Priprava obroka: Obrok naj bo vedno pripravljen tako za usta kot tudi za oči.
- Skupni obroki: Imate v mislih, da tudi dojenčki radi jedo v skupini, torej pri skupnem obroku.
- Izogibajte se animiranju: Pretirano animiranje odsvetujemo, saj je hranjenje osnovna potreba.
- Previdnost pri določenih živilih: Previdni bodimo pri oreščkih in živilih, ki vsebujejo koščice (olive, češnje) ali kosti (ribe). Tudi oreški (arašidi, lešniki itd.) so odsvetovani do 3. leta starosti zaradi možnosti zadušitve.
- Ponudite večkrat: Ključno je, da določeno hrano večkrat ponudimo, saj kot odrasli tudi otroci niso vedno enako razpoloženi.
Posebna priporočila za dojenčke s tveganjem za alergijske bolezni
Dojenčkom s tveganjem za alergijske bolezni svetujemo dojenje. Kot nadomestek dojenja se priporočajo hidrolizirane mlečne formule (t.i. hipoalergene) oz. visokohidrolizirane mlečne formule (za otroke s potrjeno ali zelo sumljivo alergijo na kravje mleko). Odsvetujemo tudi drugo živalsko mleko ter sojino in riževo mleko. Izogibamo se znanemu alergenu, drugih izključitvenih diet pa ne svetujemo.
Pomembnost omega-3 in omega-6 maščobnih kislin
Za zdrav razvoj možganov in osrednjega živčnega sistema otroka so ključne kvalitetne maščobe, zlasti omega-3 in omega-6 maščobne kisline. Materino mleko jih vsebuje v pravih količinah. V času uvajanja goste hrane je pomembno, da jih zagotovimo tudi s hrano. Špela Falatov, vodja centra ZA zdravljenje avtizma in strokovnjakinja Anat Baniel metode nevrogibanja, priporoča dodajanje kakovostnih maščob v prehrano otrok, kot so hladno stisnjena, nesegreta olja (zlasti kokosovo olje, konopljino in laneno olje, olivno olje) in surovo maslo, ter pogosto uživanje semen (konopljina, lanena, chia, sončnična, bučna semena…) in naravno fermentirane zelenjave (npr. kislo zelje, repa, kumarice).
Sladkor, sol in druge prepovedane sestavine
- Sladkor: Pri uvajanju sladkorja ni nobene potrebe po hitenju. Za slajenje jedi raje uporabimo naravna sladila, kot so suho sadje, kokos, melasa, javorjev sirup in naraven zgoščen jabolčni ali hruškov sok. Izogibamo se tudi sladkim pijačam, nektarjem, vodi z okusom, soku, gaziranim pijačam, sladkanemu čaju, sirupu ali praškom.
- Sol: Pri kuhanju uporabimo malo oziroma nič soli, zlasti se izogibamo močno predelani, rafinirani soli. Raje postopoma dodajamo jedem zrnce piranskega solnega cveta, ki vsebuje veliko koristnih naravnih mineralov, ali ščep himalajske soli, ki je precej blažjega okusa kot navadna morska sol. Sol obremenjuje dojenčkove ledvice. Otroci do 1. leta starosti ne bi smeli uživati nobene dodane soli, saj lahko to vpliva na razvoj ledvic in povzroči dehidracijo. Slanega okusa se lahko otroci že zelo zgodaj privadijo in prekomerno uživanje soli lahko privede do visokega krvnega pritiska kasneje v njihovem življenju.
- Trans maščobne kisline: To so predvsem živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja npr. izdelki iz listnatega ali kvašenega testa, piškoti, krekerji, torte, pecivo, tudi žitne ploščice. Taka živila lahko naredimo tudi sami doma, ko živilo segrejemo nad 120 C npr. ko pripravljamo pečen krompirček, krofe, miške, flancate, pražimo čebulo … Vsa ta živila so posledično na seznamu odsvetovanih za dojenčka.
- Ostre začimbe: Izogibamo se tudi ostrim ali pekočim začimbam (poper, pekoča paprika …), saj lahko povzročijo poškodbo sluznice. Za različne okuse hrano občasno začinimo z zelišči.
- Neprimerno pripravljena rastlinska hrana: Zelenjavo in sadje uvajamo, a pazimo, da se izogibamo vnaprej pripravljenim surovim pakiranjem za neposredno uživanje (pakirane solate, solatni bari, smutiji, pakirano narezano sadje, kalčki, zmrznjeno jagodičevje …). Uvajamo kar se da veliko različne zelenjave in sadja, težje prebavljive v majhnih količinah (npr. zelje). Prav tako čim kasneje uvedemo zelenjavo z višjimi naravnimi vsebnostmi nitratov (npr. rdečo peso, špinačo, zeleno). Neprimerne za dojenčke so še gobe in jedi iz gob, saj so težje prebavljive.
- Surova ali premalo toplotno obdelana hrana živalskega izvora: Predvsem jajca, majoneza, jogurti ali siri iz nepasteriziranega mleka in podobne izbire niso ustrezna izbira za dojenčka, saj lahko povzročijo različne mikrobiološke okužbe (npr. okužbo s salmonelo, listerio …). Dojenčku prav tako ne ponudimo izbir iz konca prehranjevalne verige, sploh ribam.
- Predelana živila, ki vsebujejo aditive: Še posebej predelani mesni izdelki (paštete, hrenovke, klobase, salame) in pred pripravljeni obroki.
- Školjke: Zaradi možnosti zastrupitve in alergij otrokom ne dajamo školjk vsaj do 1. leta starosti.
- Sadje in zelenjava: Prebavi bomo pomagali tako, da bomo sadje in zelenjavo olupili, pretlačili in zmehčali v kašice.
Razvojne spremembe dojenčka med 7. in 9. mesecem
Pri 7 do 9 mesecih se vaš dojenček vse bolj zaveda sveta okoli sebe, zato mu vse postane pustolovščina. Tudi uveljavljanje svojih želja je običajen del razvoja sedemmesečnega otroka, zlasti ko gre za najljubšo igračo ali hrano. Čeprav si morda želite, da bi šlo pri hranjenju vse gladko, je raznolika prehrana pri uvajanju goste hrane ključnega pomena za zagotavljanje vitaminov in mineralov, ki jih otrok potrebuje. Če znakov prvih zob še niste opazili, se ti običajno pojavijo med sedmim in devetim mesecem starosti. Kretnje so pomembne v razvoju otrokovih komunikacijskih spretnosti in so pomemben predhodnik govora. Sedemmesečni dojenček se rad giblje - na kakršen koli način! Nekateri se plazijo, kobacajo ali kotalijo, spet drugi pa kombinirajo vse to. Morda je celo dovolj močan, da se z nekaj opore drži na nogah, kar je odlična priprava na učenje hoje.
Železo je še vedno pomembno hranilo za razvoj možganov vašega dojenčka v starosti od 7 do 9 mesecev. Pravzaprav ima pri 7 mesecih skoraj enake potrebe po železu (na kilogram telesne teže) kot 30-letni moški. Z železom bogata živila, kot so pusto rdeče meso, piščanec, jajca, stročnice in zelenolistna zelenjava, so bistveni del zdrave prehrane pri uvajanju goste hrane. Če otroka hranite po steklenički, boste zdaj verjetno prešli na nadaljevalno mleko za dojenčke. To mleko je posebej oblikovano za dopolnitev otrokove prehrane ob uvajanju goste hrane in zagotavlja dodatno železo, vitamine in minerale ter koristi LCP maščobnih kislin, prebiotikov in nukleotidov. Ko začnete uvajati nove okuse in gostejše teksture, boste morda v prehrano otroka, starega od 7 do 9 mesecev, lažje vključili več različnih živil, bogatih z železom, npr. mastne ribe, meso in suho sadje. Če boste otroku ponudili žlico, se bo lažje naučil jesti, in če bo še naprej pobiral hrano, je to lahko znak, da se je pripravljen poskusiti hraniti samostojno. Ko otrok bolje obvladuje mišice nog, se lahko neskončno zabavate s poskakovanjem v naročju ali v gugalniku. V tem obdobju je doma izdelano igrišče s podlogo ali blazinami kot nalašč za krepitev mišic, ko se po njem premetavajo. Njegovo naključno čebljanje bo začelo bolj spominjati na besede, ko bo ponavljal zvoke, ki jih je usvojil. Če se z njim pogovarjate, mu berete in pojete, lažje prepoznava zvoke in jih posnema.
Spalne navade pri dojenčku
Prehrana dojenčka po dopolnjenem šestem mesecu
Po dopolnjenem šestem mesecu in ko otrok začne z veseljem jesti kruh in drugo glutensko hrano, ni več nobenega razloga za uporabo posebnih otroških kosmičev. Preidemo lahko na navadne kosmiče za odrasle, ki so prav tako hranljivi in še veliko cenejši. Izberimo takšne, ki niso pretirano rafinirani in ki vsebujejo malo sladkorja in soli. Mnogi starši še naprej uporabljajo izdelke, ki so posebej namenjeni najmlajšim - deloma zato, ker jih je tako lahko pripraviti, deloma pa zaradi embalaže, na kateri so natisnjeni dolgi seznami vitaminov in mineralov, kar daje vtis, da so bolj hranljivi. A dojenčki, ki imajo uravnoteženo svežo prehrano, prejemajo z njo vse potrebne vitamine in minerale. Bodimo pozorni tudi na to, kakšen prepečenec kupujemo. Prav tisti, ki ga oglašujejo kot ‘najboljšega za vašega dojenčka’, je najmanj primeren, saj vsebuje preveč sladkorja (nekateri vsebujejo celo več sladkorja kot krof).
Spoštovanje otrokovega ritma in intuicije
V sodobnem času so starši pogosto preobremenjeni z različnimi priporočili stroke ter dobronamernimi nasveti okolice. Ključno je, da starši zaupajo svoji intuiciji in otrokovemu ritmu. Zgornje smernice so vodilo, a vsak otrok je individualen. Pomembno je, da starši razumejo otrokove potrebe, gradijo medsebojno zaupanje in zaupanje v lastno intuicijo. Strokovnjakinje za zdravo in uravnoteženo prehrano otrok Jasna Matjašič, Mojca Kurent in Špela Falatov so v sklopu okrogle mize poudarile, naj starši ne hitijo preveč pri uvajanju novih okusov v rosnih letih, temveč otroku dajo čas in priložnost, da spozna določeno vrsto hrane v svojem ritmu. Za otroka je namreč ključno, da ima dovolj časa za vsako posamezno fazo svojega razvoja, saj se skozi gibanje in zaznavanje okolja pomembno razvijajo njegovi možgani. Pri hranjenju otroka tako velja nenapisano pravilo: starši odločajo, kaj bodo ponudili otroku, kdaj in koliko. Otrok pa odloči, ali bo jedel in koliko bo pojedel. Pri tem je še posebej pomembno, da se pri otrocih hrana ne pojavlja v obliki nagrade ali kazni, temveč jih že v zgodnjih letih navadimo na spoštovanje in rednost prehrane, kot tudi na to, da si je za zdrav in kakovosten obrok treba vzeti čas. Sabina Adanič iz Familylab Slovenija ob tem še poudarja, naj skrb za ustrezno prehrano ne postane še eden izmed zadanih »projektov« v družini. Ponavadi to opazimo, ko se za mizo pričnejo težave, npr. otrok noče jesti, je izbirčen, beži od mize, ipd.. V takih trenutkih se je pametno ustaviti in razmisliti, na kakšen način smo se lotili prehrane v družini - s prisilo, grožnjami in manipulacijami ali z zgledom, pogovorom in vključevanjem otroka.