Ste kdaj opazili, da se je koža vašega otroka nenadoma začela rdečiti, srbeti ali luščiti? In so se morda pojavili tudi drobni izpuščaji ali pordelost, ki je povzročila nelagodje? Če ste na to vprašanje odgovorili pritrdilno, potem ste verjetno že naleteli na eno izmed najpogostejših kožnih težav pri otrocih - dermatitis. Dermatitis je splošen izraz za vnetno bolezen kože, ki se lahko kaže na različne načine, kot so rdečica, suhost, luščenje, izpuščaji in srbenje. Pri otrocih je dermatitis zelo pogost in v splošnem povezan z občutljivostjo kože, ki je nagnjena k draženju, alergijam, njegov pojav pa je pogosto pogojen z dednimi dejavniki. Najpogostejša oblika je atopijski dermatitis.
Zakaj je otroška koža drugačna?
Otroška koža se v marsičem razlikuje od kože odraslih. Razumevanje, kako deluje in se razvija, je ključno za zagotavljanje ustrezne nege. V skupino otrok uvrščamo novorojenčke, dojenčke, malčke, predšolske otroke, šolske otroke in najstnike. Vsaka skupina ima zagotovo svoje specifike tako pri razvojnih mejnikih telesa kot pri obravnavi bolezenskih stanj. Vseeno pa bi lahko značilnosti otroške kože v primerjavi z odraslo kožo povzeli nekako takole:
- Debelina: Otroška koža je tanjša kot koža odraslih, kar jo naredi bolj dovzetno za poškodbe. Verjetno je glavni razlog v tem, da je koža dojenčkov in otrok po sestavi sicer enaka kot odrasla, a je tanjša. Kar pomeni, da je takšna koža nagnjena k večji izgubi vode, zunanji vplivi pa imajo večje posledice. Koža pri otrocih se v primerjavi z odraslimi obnavlja hitreje, ampak je manj odporna na bakterije. Tudi kožna bariera je še vedno okrnjena, kar se najbolje vidi pri transepidermalni izgubi vode (TEWL).
- Funkcija: Koža novorojenčkov še ni popolnoma razvita, kar vpliva na njeno sposobnost zaščite pred zunanjimi vplivi. Kemikalije v večji meri prehajajo skozi kožo dojenčkov zaradi slabše kožne bariere kot tudi večjega razmerja med površino kože in telesno težo, zato je nevarnost sistemskih učinkov lokalno nanesenih snovi večja.
- Vsebnost maščobe: Otroška koža ima manj maščob in je bolj suha kot koža odraslih. Otroška koža ima manj maščob in je bolj suha kot koža odraslih. Sebum je loj in ga izločajo žleze lojnice. Dojenčki in majhni otroci proizvajajo manj sebuma, ki deluje kot naravna zaščita ter vlažilec. Manjša količina sebuma pomeni večjo nagnjenost k suhi koži.
- Poraščenost: Otroci imajo manj dlak kot odrasli, ker njihovi lasni folikli še niso popolnoma razviti. Poleg tega so dlake pri novorojenčkih pogosto mehke in svetle, kasneje pa se razvijejo debelejše in temnejše.
Zakaj se otroška koža hitreje izsuši?
Pogosto pri otrocih vidimo kožo, ki je suha, lahko se celo lušči. Obstaja več vzrokov za hitrejšo izsušitev otroške kože:
- Tanka povrhnjica: Povrhnjica ali epidermis je pri otrocih tanjša, kar pomeni, da je bolj ranljiva in hitreje izgublja vlago. Zgornja plast je zelo nežna in precej tanjša kot pri odraslem. Žleze lojnice še niso popolnoma razvite, količina loja je manjša, zato vsebuje otroška koža več vode in manj maščob. Taka koža se zlahka izsuši, bolj je podvržena negativnim vplivom sonca in občutljivejša za številne škodljive dejavnike iz okolja.
- Manj sebuma: Sebum je loj in ga izločajo žleze lojnice. Dojenčki in majhni otroci proizvajajo manj sebuma, ki deluje kot naravna zaščita ter vlažilec. Manjša količina sebuma pomeni večjo nagnjenost k suhi koži. Žleze lojnice še niso popolnoma razvite, količina loja je manjša, zato vsebuje otroška koža več vode in manj maščob. Taka koža se zlahka izsuši, bolj je podvržena negativnim vplivom sonca in občutljivejša za številne škodljive dejavnike iz okolja.
- Večje razmerje med površino kože in telesno maso: Otroci imajo večje razmerje med površino kože in telesno maso, kar povečuje izgubo vlage skozi kožo. Otroci imajo večje razmerje med površino kože in telesno maso, kar povečuje izgubo vlage skozi kožo.
- Občutljivost na okoljske dejavnike: Otroška koža je bolj občutljiva na zunanje dejavnike, kot so suh zrak, hladno vreme ali agresivni detergenti, ki lahko dodatno izsušijo kožo. V jesenskih in zimskih mesecih, ko se notranje prostore ogreva, zrak postane zelo suh, kar lahko vodi do izsuševanja kože.
- Redna izpostavljenost vodi: Pogosto kopanje, še posebej v bolj vroči vodi, lahko odstrani naravna olja s kože in povzroči izsušitev. Kopanje oziroma tuširanje naj bo kratkotrajno, nekaj minut in z ne prevročo vodo.
- Alergijske reakcije: Kožne alergijske reakcije so najpogostejše alergije pri otrocih, zlasti pri naših najmlajših. Lahko jih povzročajo kožni ali prehranski izdelki.
- Genetski dejavniki: Nekateri otroci so genetsko predispozirani k suhi koži, kar pomeni, da se suha koža pojavlja v družini. Če imata starša ali drugi bližnji družinski člani atopijski dermatitis, obstaja večja verjetnost, da bo to stanje prizadelo tudi njihovega otroka.
- Neustrezna nega: Uporaba agresivnih mil in čistil, ki niso primerna za otroško kožo, lahko prav tako prispeva k izsušitvi. Uporaba agresivnih mil in čistil, ki niso primerna za otroško kožo, lahko prav tako prispeva k izsušitvi.
- Pomanjkanje hidracije: Otroci pogosto ne pijejo dovolj tekočine, kar lahko vpliva na splošno hidracijo kože.
Katere so najpogostejše bolezni otroške kože?
Najpogostejše dermatološke bolezni pri otrocih so:
Atopijski dermatitis (ekcem)
Vzroki za atopijski dermatitis:Verjetno je glavni razlog v tem, da je koža dojenčkov in otrok po sestavi sicer enaka kot odrasla, a je tanjša. Kar pomeni, da je takšna koža nagnjena k večji izgubi vode, zunanji vplivi pa imajo večje posledice. Koža pri otrocih se v primerjavi z odraslimi obnavlja hitreje, ampak je manj odporna na bakterije. Tudi kožna bariera je še vedno okrnjena, kar se najbolje vidi pri transepidermalni izgubi vode (TEWL).Zakaj vse to opisujemo? Razširjenost te bolezni se je v dobrih 50 letih povečala za 2,5-krat. Hkrati pa opažajo, da je AD tudi težje pozdraviti. Pri več kot polovici otrok se pojavi v prvem letu starosti, nato pa pri številnih izzveni. Do nekje 7. leta starosti ga ima le še ¼ in potem pri skoraj 90 % izgine v najstniških letih.Kar 90 % staršev je prepričanih, da je alergija na hrano vzrok za atopijski dermatitis in zaradi tega velikokrat zanemarijo osnovno terapijo, ki je nujno potrebna. Dejstvo je, da so primeri, kjer je alergija na hrano kriva za nastanek atopijskega dermatitisa, zelo redki. Vzrokov za AD je več. Genetika je kriva za približno polovico primerov bolezni, drug pogost vzrok je okolje (hišna plesen, stres, onesnažen zrak, lasten pot…). Veliko vlogo ima okvarjena kožna pregrada, zaradi katere je povečano izhlapevanje vode in posledično sušenje kože. Na atopijski dermatitis negativno vplivajo zunanji dražeči dejavniki (bazična mila, vroča voda, volnena oblačila) in stres. V prvih tednih življenja lahko zelo obsežna oblika temenc (rumenkaste luske na lasišču) prvi znanilec atopijskega dermatitisa.
Zdravljenje in nega atopijskega dermatitisa:Pri negi atopijske kože je izjemnega pomena premišljena in ciljna nega kože, saj le ta lahko močno vpliva na stanje in izrazitost simptomov dermatitisa.Tuširajte se z mlačno vodo in kožo čistite z blagimi čistilnimi sredstvi ter jo po tuširanju/kopanju vedno negujte z mazili, kremami ali losjoni, odvisno od potrebe kože. Za čiščenje kože velja posebno pozornost nameniti ohranjanju zdrave kožne bariere. Ker mila običajno kožo izsušijo, je pomembno, da uporabljate nežen gel za prhanje, ki kožo hrani in vlaži.Osnovna nega zahteva vsakodnevno umivanje z mlačno vodo in čim manj sredstvi, če že uporabljate negovalne izdelke, naj bodo ti primerni za kožo z atopijskim dermatitisom. Kopanje naj ne traja predolgo. Držite se "pravila treh minut": po umivanju kožo nežno obrišite in nato na še vlažno kožo v roku treh minut nanesite negovalni preparat. Ob prepoznani alergiji se je treba izogibati alergenom (prehranski ali inhalacijski). Če ob redni negi in izogibanju alergenom vnetje kože še naprej vztraja, se je treba po nasvet obrniti k zdravniku pediatru, ki bo predpisal ustrezno terapijo in ob morebitnem sumu na alergijo izdal napotnico za nadaljnje preiskave pri alergologu. V primeru hujše oblike atopijskega dermatitisa, ki se ne odzove na s strani pediatra predpisano terapijo, je smiselno opraviti še pregled pri dermatologu.
Plenični dermatitis
Vzroki za plenični dermatitis:Plenica na koži daje okluziven učinek in je posledično na tem predelu koža izpostavljena vlagi in višji temperaturi, hkrati pa je koža krajši čas izpostavljena tudi urinu in blatu. Vsi ti dejavniki pa privedejo do tega, da se poruši kožna bariera, zaradi katere je povečana prepustnost za potencialno dražilne snovi. V 75 % primerov, ko vnetje traja tri dni ali več, je lahko vzrok za plenični izpuščaj prekomerni razvoj kvasovke kandide. Kandida je naravno prisotna na koži, v nekaterih primerih pa je naše telo ne more nadzorovati in se prekomerno razširi ter povzroči vnetje. Dojenčkov imunski sistem morda še ni dovolj močan, da bi nadzoroval rast glivic kvasovk. Dojenčkova ritka ima poleg tega visoko pH-vrednost in če morebitna dražila (kot so kemikalije, urin in blato) porušijo to pH-ravnovesje, se lahko kandida razmnoži in povzroči vnetje. Plenični izpuščaj lahko tudi posledica pomanjkanja higiene in preredkega menjavanja pleničk.
Zdravljenje in nega pleničnega predela:Dandanes je tehnologija že toliko napredovala, da so tudi nadgradili obliko, sestavo in samo uspešnost plenic, kar je seveda ključnega pomena pri zmanjšanju pleničnega izpuščaja.Kožo pod plenico redno čistite z nežnimi čistilnimi sredstvi (naj imajo nevtralen ali kisel pH, vsebujejo snovi, ki ne dražijo in so primerne za dojenčke). Na kožo nanesite mazilo ali kremo primerno za nego pleničnega predela (naj vsebuje cinkov oksid, pantenol …). Pri uporabi pleničk za enkratno uporabo velja v takem primeru staviti zlasti na takšne, ki imajo veliko moč vpijanja in visok delež bombaža.Za še dodatno zaščito lahko poskrbite z izbiro pleničk, ki so dermatološko testirane, narejene iz bombaža vrhunske kakovosti in ne vsebujejo dodanih dišav in losjonov. Pojavu pleničnega izpuščaja se lahko izognete tako, da pri vsakem previjanju kožo temeljito, a nežno očistite in pustite, da se do konca posuši. Seveda pa je ne glede na visoko vpojnost predpogoj za preprečevanje in ustrezno nego pleničnega izpuščaja redno menjavanje plenic. Pri vsakem previjanju je potrebno kožo temeljito, a nežno očistiti in pustiti, da se do konca posuši, uporabljati pa velja tudi dodatna negovalna sredstva (na primer praško pasto, ribje mazilo, mazila s cinkovim oksidom), ki kožo pomirjajo, intenzivnejše ščitijo in pospešujejo regeneracijo.Z zdravnikom se posvetujte, če dojenčkov plenični izpuščaj ne izgine, če se poslabša ali če simptomi kažejo, da gre za plenični izpuščaj zaradi kandide. Pri glivični okužbi ali soor, če koža v predelu plenic postane rdeča, luskasta ali polna mozoljčkov, je vzrok zato lahko glivična okužba, ki jo pogosto spremlja tudi okužba ustne sluznice. Glivice iz ust namreč potujejo na splovila in z blatom okužijo tudi predel ritke. Pediater v tem predpiše mazilo in tinkturo za usta, znaki okužbe pa običajno izginejo v nekaj dneh.
Seboroični dermatitis (temenica)
Zdravljenje in nega seboroičnega dermatitisa:Pri dojenčkih je potrebno redno umivanje lasišča z otroškim šamponom, kasneje pa sledi nežno krtačenje, da mehansko odstranimo luske. Alternativa pa je nega s kokosovim oljem, eteričnim oljem čajevca, borečevim oljem, medom, glicerolom, aloe vera in drugimi. Če je obseg večji, se predpišejo lokalna protiglivična zdravila. Pri večjih otrocih pa pridejo v poštev že keratolitiki kot so salicilna in mlečna kislina, urea ali propilenglikol, saj pripomorejo k odstranjevanju lusk. Pri dojenčkih se kaže kot rumenkaste mastne luske na pordeli podlagi na lasišču, obrazu ter v področju pod plenico, pri mladostnikih in odraslih pa so navadno poleg lasišča lahko prizadeti določeni deli obraza (obrvi, ob nosu in ustih), sluhovodi, za uhlji in v predelu prsnice. Zdravilo izbora so antimikotiki, torej kreme s protiglivičnim delovanjem. V primeru močnejšega poslabšanja seboroičnega dermatitisa se uporabljajo lokalni kortikosteroidi.
Eritema toksični novorojenčka
Je asimptomatsko stanje kože, ki se pojavi pri 30 - 70 % novorojenčkov. Kako pride do pojava je neznano. Rdeče lezije z osrednjo papulo ali pustulo se običajno nahajajo na obrazu, trupu in okončinah. Navadno je dovolj klinična ugotovitev. Stanje ne zahteva zdravljenja in navadno izgine v dveh tednih po rojstvu.
Milie
Milie so opazne kot majhne rumeno-bele površinske papule, napolnjene s keratinom, ki so posledica nezrelosti kožnih struktur. Pojavijo se pri skoraj polovici zdravih dojenčkov, običajno ob rojstvu. Nastanejo na koži obraza in izzvenijo v nekaj tednih.
Miliariasis (potničke)
Je posledica nezrelosti kožnih struktur, gre za zamašitev žlez znojnic, kar se kaže kot mehurčki, papule ali pustule na koži, navadno na trupu, lahko tudi na čelu, rokah in pokritih delih kože. Pojavi se pri 40 % dojenčkov, običajno v 1. mesecu življenja. Glavni vzrok je oviranje žlez znojnic, posledica je kopičenje kožnih ostankov ali bakterij kot je Staphylococcus v povrhnjici. Ovira vodi v uhajanje znoja v povrhnjico ali usnjico, posledično pride do prekomerne navlaženosti celic, otekanje in zaporo kanalov. Za izboljšanje stanja lahko zagotovimo hladnejše okolje in nošenje oblačil, ki dihajo, pa bo miliaria spontano izginila. Se pa dejansko zdravljenje razlikuje med vrstami. Miliaria kristalina se po navadi ne zdravi in običajno izzveni v 24 urah. Miliaria rubra ima značilne vnetne strukture, ki se lahko zdravijo z blagimi kortikosteroidi (1 - 2 tedna). Poleti, v vročem in vlažnem podnebju in ob vročinskih boleznih je pomembno, da kože dojenčka ali malčka ne mažemo s preveč mastnimi mazili, saj tako lahko zamašimo izvodila znojnic in pride do vnetja, miliarije, ki se kaže kot srbeče rdečkaste bunčice in drobni mehurčki v skupinah, večinoma na koži trupa.
Akne pri novorojenčkih
Akne pri novorojenčkih se pojavijo v prvem mesecu življenja. Gre za prehodno stanje kože, pod vplivom androgenih hormonov. Običajno so akne sestavljene iz zaprtih komedonov na čelu, nosu in likih, lahko pa se razvijejo tudi odprti komedoni, vnetne papule in pustule. Zdravljenje ni posebej priporočljivo, v primeru obsežnih lezij, ki trajajo več mesecev, pa zdravimo z 2,5 % benzoil peroksidom v losjonu. V najstniškem obdobju otroka so najpogostejša težava akne. Vzrok za njihov nastanek je največkrat povišano izločanje androgenih hormonov, ki povzročijo hipertrofijo lojnic in pospešijo nastanek roženih čepkov v mešičkih dlačic. Akne se kažejo v obliki belih ali črnih komedonov, kadar vnetje ni prisotno, ali kot papule in pustule, ki nastanejo ob vnetju in jih prepoznamo kot rdečkaste bunčice, boleče na pritisk. V obdobju pubertete ne moremo ubežati hormonskim spremembam, lahko pa poskrbimo za ustrezno nego kože, izogibamo se mastni in močno začinjeni hrani in stresnim situacijam, kolikor je možno. Kadar gre za obsežnejšo in trajnejšo prizadetost kože z vnetimi aknami, priporočamo obisk dermatologa.
Vpliv sprememb otroške kože na življenje otrok
Dermatološke spremembe otroške kože lahko vplivajo na fizično in psihično počutje otroka. Kožne bolezni lahko povzročijo srbenje in nelagodje, kar lahko vodi v razdražljivost ter težave s spanjem. Poleg tega imajo lahko izrazite kožne spremembe tudi vpliv na samozavest, zlasti pri šolskih otrocih in najstnikih. Skrbi in obremenitve staršev zaradi otrokove kožne bolezni lahko vplivajo na družinsko dinamiko. Atopijski dermatitis pa lahko v nekaterih primerih moti spanec in koncentracijo, posamezniki se morajo res paziti, da določeni dejavniki ne poslabšajo stanja.
Kdaj obiskati dermatologa?
Če se na otroški koži pojavi kakršnakoli nova sprememba neznanega izvora, je priporočljivo poiskati dermatološko pomoč. K dermatologu je priporočljivo iti še, če se simptomi ne izboljšajo po domačem zdravljenju, če se pojavijo hude alergijske reakcije ali znaki okužbe, če vam sprememba povzroča skrb.
Vloga prehrane in pravilne nege
Prehrana ima velik vpliv na celotno človeško telo, otroci pri tem niso izjema. Pravilna prehrana bogata z vitamini in minerali podpira zdravje kože. Zadostna hidracija pa je ključna za ohranjanje vlage v koži.
Upoštevanje naslednjih nasvetov lahko zmanjša tveganje za nastanek določenih kožnih sprememb pri otrocih:
- Redno umivanje: Otroško kožo je treba redno umivati z blagim milom in toplo vodo. Izogibajte se vroči vodi, saj lahko ta izsuši kožo.
- Uporaba vlažilnih krem: Po kopanju je priporočljivo nanesti vlažilno kremo, da se ohrani vlaga v koži. Izberite kreme brez dišav, ki so primerne za občutljivo kožo.
- Ustrezna oblačila: Izberite oblačila iz naravnih materialov, kot je bombaž, da preprečite draženje kože. Izogibajte se sintetičnim tkaninam, ki lahko povzročijo alergijske reakcije.
- Zaščita pred soncem: Otroci so še posebej občutljivi na sončne žarke. Uporabite zaščitno kremo z visokim faktorjem (SPF 30 ali več) in jih oblecite v zaščitna oblačila ter pokrivalo.
- Ne pretiravajte s kopanjem: Omejite dolžino kopanja in uporabljajte le nežne, hipoalergene kopalne izdelke. Prekomerno kopanje lahko vodi do izsušitve kože.
- Hidracija: Spodbujajte otroke, da pijejo dovolj vode, saj hidracija igra ključno vlogo pri zdravju kože. Pravilna hidracija pomaga ohranjati elastičnost in vlago v koži.
- Spremljanje kožnih sprememb: Redno preverjajte otroško kožo za morebitne spremembe, izpuščaje ali znake draženja. Hitro ukrepanje lahko prepreči resnejše težave.
- Preprečevanje alergij: Bodite pozorni na morebitne alergijske reakcije in takoj ukrepajte, če opazite znake alergij, kot so izpuščaji ali srbenje.
Dobro je vedeti, da večina bolezenskih težav, ki jih imajo otroci, z odraščanjem izzveni, nekatere celo brez zdravljenja, vendar pri tistih, ki bi sicer izzvenele same, z zdravljenjem skrajšamo njihov potek.